Test prečne vezi / test sprednjega striženja

Po podatkih Becka et al. je stopnja razširjenosti nestabilnosti zgornje vratne hrbtenice 0,6 %. (2004) in je povezan z vnetnimi stanji, kot sta revmatoidni artritis in ankilozirajoči spondilitis, pa tudi s poškodbami in prirojenimi odstopanji, kot sta Downov sindrom ali Marfanova bolezen. Za varno uporabo tehnik manualne terapije v vratnem predelu je treba preveriti morebitno nestabilnost zgornjega dela vratnega predela.

V sistematičnem pregledu so Hutting et al. (2013) so ugotovili 65-odstotno občutljivost in 99-odstotno specifičnost. Zato ima test prečne vezi zmerno klinično vrednost kot predmanipulativni presejalni test za izključitev nestabilnosti zgornjega dela vratne hrbtenice.

Za izvedbo testa po opisu Mintkena in drugih (2008) naj bo pacient v ležečem položaju, z glavo, podprto z vzglavnikom, v nevtralnem položaju.

Nato z dlanmi in 3. do 5. prstom podprete pacientovo tilno kost, oba kazalca pa položite v prostor med tilno kostjo in hrbteničnim odrastkom C2, tako da prekrivata nevralni lok atlasa.

Nato se glava in C1 pacienta v celoti dvigneta skupaj, pri čemer glava ostane v nevtralnem položaju, preostali del vratu pa fiksira gravitacija.

Test je pozitiven, če bolnik poleg lokalne bolečine in bolečine navaja še druge simptome, na primer občutek cmokov v grlu ali znake in simptome stiskanja hrbtenjače.

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Drugi ortopedski testi za oceno nestabilnosti zgornjega dela vratne hrbtenice so:

• Test Sharp Purser (transverzalna vez)
• Test upogibanja zgornjega dela vratne hrbtenice
• Test obremenitve alarnega ligamenta
• Preskus bočnega striženja / preskus bočnega premikanja

Hutting N, Scholten-Peeters GG, Vijverman V, Keesenberg MD, Verhagen AP. Diagnostična natančnost testov nestabilnosti zgornjega dela vratne hrbtenice: sistematični pregled. Fizikalna terapija. 2013 Dec 1;93(12):1686-95.