Trojni kompresijski test | Sindrom tarzalnega kanala (TTS)

Sindrom tarzalnega tunela je kompresijska nevropatija zadnjega tibialnega živca ali njegovih vej, ki se lahko ujamejo v tarzalnem tunelu pod globoko fascijo, fleksorjem retinakulum in znotraj mišice abduktor hallucis.

Po podatkih Abouelela et al. (2012) je občutljivost testa trojne kompresije 85,9 %, specifičnost pa 100 %. Zato se zdi, da ima ta test visoko klinično vrednost za potrditev in izključitev sindroma tarzalnega kanala, čeprav moramo biti previdni, saj je bila opravljena le ena študija, ki je ocenila ta test.

Test izvedete tako, da bolnika namestite v ležeči položaj. Nato maksimalno plantarfleksirajte gleženj, stopalo in peto spravite v maksimalno inverzijo in s prsti stisnite zadnjični golenski živec posteriorno od medialnega malleola.

Stiskanje traja 30 sekund. Ta test je pozitiven, če se pacient pritožuje zaradi odrevenelosti, parestezije ali bolečine v prstu, stopalu in/ali peti.

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Drugi ortopedski testi za oceno sindroma tarzalnega tunela so:

• Tinelov znak na gležnju
• Test dorzifleksije in obračanja

Abouelela, A. A., in Zohiery, A. K. (2012). Trojni kompresijski obremenitveni test za diagnosticiranje sindroma tarzalnega kanala. The Foot, 22(3), 146-149.