Test obračanja v hrbtenici | Sindrom tarzalnega kanala (TTS)

Sindrom tarzalnega tunela je kompresijska nevropatija zadnjega tibialnega živca ali njegovih vej, ki se lahko ujamejo v tarzalnem tunelu pod globoko fascijo, fleksorjem retinakulum in znotraj mišice abduktor hallucis.

Po podatkih Kinoshita et al. (2001), je občutljivost testa Dorsiflexion-Eversion 25 % za povečanje otrplosti, 57 % za povečanje bolečine in 98 % za povečanje občutljivosti, specifičnost za vse rezultate pa je 100 %. Če se ocenjuje občutljivost, se zdi, da ima ta test visoko klinično vrednost, čeprav moramo ostati pozorni, saj je bila to edina študija doslej, ki je ocenjevala ta test.

Za izvedbo testa naj bo pacient v položaju, ki leži na boku, tako da je tibialni živec dostopen za medialnim malleolusom. Nato maksimalno dorziflektirajte gleženj, stopalo spravite v maksimalno everzijo in prste na nogah v maksimalno ekstenzijo v sklepih MCP.V tem položaju vztrajajte 5-10 sekund, medtem ko palpirajte občutljivost golenskega živca.

Test je pozitiven, če bolnik poroča o povečani občutljivosti. Bolečine ali odrevenelosti ne smete oceniti kot pozitiven test, saj so v študiji poročali o nižjih vrednostih občutljivosti v teh primerih.

Drugi ortopedski testi za oceno sindroma tarzalnega tunela so:

• Tinelov znak na gležnju
• Trojni kompresijski stresni test

Kinoshita, M., Okuda, R., Morikawa, J., Jotoku, T. in Abe, M. (2001). Test dorzifleksije in konverzije za diagnozo sindroma tarsalnega tunela. JBJS, 83(12), 1835-1839.