Test stoječega položaja| Posterolateralna nestabilnost

Posterolateralna rotacijska nestabilnost, skrajšano PLRI, je najpogostejši vzorec nestabilnosti komolca.

PLRI običajno nastane zaradi padca na iztegnjeno roko, ki povzroči osno obremenitev, valgusno silo in zunanji rotacijski gib (navor) podlakti glede na humerus. To povzroči, da se radialna glava in proksimalna ulna posterolateralno subluksirata od humerusa na rotacijski način, pri čemer se odtrga ali pretrga kompleks lateralne kolateralne vezi v prvi fazi. Pri hujši stopnji 2 se prekinitev tkiva razširi anteriorno in posteriorno okoli komolca na medialno stran, pri stopnji 3 pa poškodba zajame medialno kolateralno vez ali celo skupni izvor fleksorja in pronatorja.

Regan et al. (2006) so opravili diagnostično študijo testa Stand-up, ki se imenuje tudi test potiskanja na stolu, in ugotovili 88-odstotno občutljivost ter neznano specifičnost. Zato je klinična vrednost tega testa v praksi vprašljiva.

Pri testu stoje se uporabi telesna teža pacienta za ustvarjanje aksialne obremenitve in valgusnega navora v komolcu, kar povzroči posterolateralno subluksacijo komolca. Za izvedbo testa naj pacient sedi na stolu z nasloni za roke. Oba komolca sta v 90-stopinjskem upogibu z abduciranimi rameni in supinirano podlaktjo. Nato ga prosite, naj se sam dvigne s stola.

Ta test je pozitiven, če ima bolnik strah, poroča o občutku nestabilnosti ali bolečini v stranskem komolcu ali če pride do dejanske dislokacije radialne glavice.

Drugi pogosti ortopedski testi za PLRI so:

• Test obračanja in premikanja komolca
• Posterolateralni rotacijski test predala
• Namizni test premestitve
• Test pritiskanja v predklonjenem položaju

Regan, W., in Lapner, P. C. (2006). Prospektivna ocena dveh diagnostičnih znakov za zadržanje pri posterolateralni nestabilnosti komolca. Journal of shoulder and elbow surgery, 15(3), 344-346.