Test potiskanja v predklonu | Posterolateralna nestabilnost

Posterolateralna rotacijska nestabilnost, skrajšano PLRI, je najpogostejši vzorec nestabilnosti komolca.

PLRI običajno nastane zaradi padca na iztegnjeno roko, ki povzroči osno obremenitev, valgusno silo in zunanji rotacijski gib (navor) podlakti glede na humerus. To povzroči, da se radialna glava in proksimalna ulna posterolateralno subluksirata od humerusa na rotacijski način, pri čemer se odtrga ali pretrga kompleks lateralne kolateralne vezi v prvi fazi. Pri hujši stopnji 2 se prekinitev tkiva razširi anteriorno in posteriorno okoli komolca na medialno stran, pri stopnji 3 pa poškodba zajame medialno kolateralno vez ali celo skupni izvor fleksorja in pronatorja.

Regan et al. (2006) so opravili diagnostično študijo testa potiskanja v predklon in ugotovili 87,5-odstotno občutljivost z neznano specifičnostjo. Zato je klinična vrednost tega testa v praksi vprašljiva.

Pri testu potiskanja se uporabi telesna teža pacienta, ki ustvari aksialno obremenitev in valgusni navor v komolcu, kar povzroči posterolateralno subluksacijo komolca. Za izvedbo preskusa naj pacient leži v predklonjenem položaju s prsnim košem na tleh ali klopi za zdravljenje, komolci naj bodo upognjeni za 90 stopinj, ramena naj bodo abducirana, testirana stran naj bo v supinaciji na podlakti. Pacienta prosite, naj naredi počep.

Ta test je pozitiven, če ima bolnik strah, poroča o občutku nestabilnosti ali bolečini v stranskem komolcu ali če pride do dejanske dislokacije radialne glavice.

Drugi pogosti ortopedski testi za PLRI so:

• Test obračanja in premikanja komolca
• Posterolateralni rotacijski test predala
• Namizni test premestitve
• Test stoječega položaja

Regan, W., in Lapner, P. C. (2006). Prospektivna ocena dveh diagnostičnih znakov za zadržanje pri posterolateralni nestabilnosti komolca. Journal of shoulder and elbow surgery, 15(3), 344-346.