Test vzdržljivosti vratnih iztegovalk | Oslabitev motoričnega nadzora vratnih mišic

V drugem prispevku smo opisali test vzdržljivosti upogibalk vratu, ki se pogosto uporablja pri bolnikih z bolečinami v vratu, saj obstaja povezava med bolečinami v vratu in omejeno vzdržljivostjo globokih upogibalk vratu. Podobno lahko k težavam z vratom prispevajo tudi nezadostni globoki iztegovalci vratu, zato je cilj testa vzdržljivosti vratnih iztegovalcev (CEET) ugotoviti šibkost površinskih in globokih iztegovalcev vratu.

Ko bolnik leži v predklonu, z glavo in vratom za robom mize ter stabiliziranim cervikotorakalnim prehodom, ga prosite, naj 20 sekund vztraja v nevtralnem položaju za brado. Pozitivna ugotovitev za šibkost globokih iztegovalk vratu je "dolžina brade", ki se povečuje z iztegovanjem vratu, kot je bilo ugotovljeno na inklinometru, kar kaže na prevlado površinskih iztegovalk vratu.

Šibkost tako globokih kot površinskih ekstenzorjev vratu (globalna šibkost) se pokaže, ko se bolnik premakne v fleksijo vratu zaradi nezmožnosti držanja glave navzgor.

Sebastian et al. (2015) poročajo, da se pri globokem cervikalnem testu sprememba 5-10° iz položaja največje kraniocervikalne fleksije v položaj relativne kraniocervikalne ekstenzije, pri globalnem testu pa se kot pozitivna ugotovitev z uporabo inklinometra šteje fleksijski odklon za več kot 10°. Navajajo, da inklinometer sicer zagotavlja objektivne vrednosti, vendar v rutinski klinični praksi morda ni potreben, saj lahko smer premikanja lobanje vidimo z izurjenim očesom.

Drugi pogosti testi za ugotavljanje motenj motoričnega nadzora vratne hrbtenice so:

• Klinična nestabilnost materničnega vratu
• Test kraniocervikalne fleksije
• Test vzdržljivosti globokih upogibalk vratu

Sebastian, D., Chovvath, R. in Malladi, R. (2015). Preizkus vzdržljivosti vratnih iztegovalk: študija zanesljivosti. Journal of bodywork and movement therapies, 19(2), 213-216.