Kuboidni sindrom po zvinu stranskega gležnja | Diagnoza in zdravljenje

Sindrom kuboida se v literaturi imenuje tudi subluksiran kuboid, zaklenjen kuboid, spuščen kuboid, sindrom kuboidne napake, lateralni plantarni nevritis in sindrom peronealnega kuboida(Patterson et al. 2006)

Patomehanizem

Hipoteza za kuboidni sindrom temelji na anamnezi, skupkih znakov in simptomov, diferencialni diagnozi, kliničnem strokovnem znanju in seveda na mehanizmu poškodbe.  Predpostavlja se, da pri hudi začetni inverzni poškodbi zaradi torzije med kuboidno in navikularno kostjo ter klinčasto kostjo in kalkaneusom ostane kuboid v relativno supiniranem položaju.

Klinična slika in pregled

Ta položaj je še vedno boleč, zlasti nad kalkaneokuboidnim sklepom, medtem ko občutljivost nad lateralnimi vezmi gležnja popusti.
Bolniki imajo antalgično hojo s povečano bolečino v fazi odrivanja in Če bolečina omogoča testiranje gibljivosti, je igra sklepov odsotna.

Preizkus

Kot že omenjeno, je potrebna diferencialna diagnoza, prvi korak pri oceni zvina gležnja pa mora biti izključitev zloma z uporabo Ottawskih pravil za gleženj.
Testiranje gibljivosti srednjega dela stopal v supinaciji in addukciji lahko ponovi pacientove simptome. Po podatkih Jennings et al. (2005) lahko občasno bolečino povzročita tudi pronacija in abdukcija. Kuboidna kost je edinstvena, saj je edina kost v stopalu, ki se povezuje s tarzometatarzalnim sklepom (Lisfrankov kompleks) in srednjim tarzalnim sklepom (Chopartov sklep) ter je edina kost, ki povezuje lateralni steber s prečnim plantarnim lokom(Patterson et al. 2006). Zato je med testiranjem gibljivosti smiselno oceniti tako Lisfrancovo kot Chopartovo linijo.

Poleg tega isti avtorji priporočajo dodatno funkcionalno testiranje v obliki dvigovanja pete/prsti ali poskakovanja na eni nogi. Te dejavnosti so zaradi bolečin običajno težko ali nemogoče.
Žal se zdi, da radiološka ocena nima dodane vrednosti pri diagnozi kuboidnega sindroma(Mooney et al. 1994).

Jennings et al. (2005) povzemajo klinične ugotovitve na naslednji način:

Subjektivne ugotovitve

• Mehanizem poškodbe (plantarna fleksija/inverzija)
• Lokacija bolečine (stranski srednji del stopala/platišče)

Ciljne ugotovitve

• Bolečina ob palpaciji kuboida
• Pozitivno testiranje gibljivosti srednjega dela stopal (reprodukcija simptomov)
• Pozitiven test dorzalne/plantarne in/ali plantarne/dorsalne gibljivosti (bolečina)
• Antalgična hoja (najbolj izrazita v fazi odrivanja).
• Ročni mišični testi - upiranje inverziji/obračanju (bolečina in morebitna šibkost)
• Funkcionalno testiranje (dvigovanje pete/prsti ali testiranje skoka na eni nogi) Diferencialne diagnoze
• Radiološke/slikovne študije za izključitev drugih patologij

5 OSNOVNIH TEHNIK MOBILIZACIJE/MANIPULACIJE, KI JIH MORA OBVLADITI VSAK FIZIO

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Zdravljenje

Tehnika, ki je opisana v literaturi, je manipulacija z repozicijo v relativno pronacijo. Poročali so, da so bili bolniki po manipulaciji naslednji dan brez bolečin in so se lahko vrnili k svoji dejavnosti.

Manipulacija s premestitvijo

Bolnik leži v ležečem položaju, noge so iztegnjene, stopalo pa visi čez rob klopi.
Postavite se medialno na stopalo in položite hipotenar heteronimne roke na lateralni in plantarni del kuboida tik proksimalno od baze pete metatarzalne kosti.
Hipotenar druge roke je nameščen dorzalno in medialno na kuboid, ki je lateralno in proksimalno od črte med tretjo in četrto številko.
V tem položaju podlakti tvorijo ravno linijo. Ko sklenete roke skupaj, pacient naredi aktivno maksimalno dorzifleksijo, ki predhodno napne kuboid v submaksimalni everziji.
Povečajte kompresijo v komolcih in prednapetost v smeri pronacije.
Bolnika prosite, naj sprosti stopalo in izvede pronacijski zamah z obema komolcema v kombinaciji s kompresijskim impulzom obeh hipotenarjev.
Nato počasi spustite stopalo.

Manipulacija s kuboidnim bičem

Druga tehnika, ki so jo opisali Jennings et al. (2005) je manipulacija s kuboidnim bičem:

Manipulacijo s kuboidom izvedemo pri bolniku v ležečem položaju, pri čemer začnemo s kolenom, upognjenim v 70°, in gležnjem blizu nevtralnega položaja (A). Koleno je nato pasivno iztegnjeno, gleženj pa plantarno upognjen z rahlo supinacijo subtalarnega sklepa (B).Z obema palcema delujemo s potisno silo na plantarno stran kuboida (C).
Ta tehnika je podrobno prikazana tudi v naši aplikaciji za manualno terapijo.

Druge metode konzervativnega zdravljenja, vključno z različnimi terapevtskimi metodami, terapevtsko vadbo, lepljenjem nizkega barvnega loka in blazinicami, so dopolnilo tehnikam manipulacije kuboida(Patterson et al. 2006).

Reference

Jennings, J. in Davies, G. J. (2005). Zdravljenje kuboidnega sindroma, ki je sekundaren stranskim zvinom gležnja: serija primerov. Journal of orthopaedic & sports physical therapy, 35(7), 409-415.

Marshall, P. in Hamilton, W. G. (1992). Kuboidna subluksacija pri baletnih plesalcih. The american journal of sports medicine, 20(2), 169-175.

Mooney, M. in Maffey-Ward, L. (1994). Kuboidne plantarne in dorzalne subluksacije: ocena in zdravljenje. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 20(4), 220-226.

Newell, S. G. in Woodle, A. (1981). Kuboidni sindrom. Zdravnik in športna medicina, 9(4), 71-76.

Patterson, S. M. (2006). Sindrom kuboida: pregled literature. Journal of Sports Science & Medicine, 5(4), 597.