Test ravnotežja Y | Posturalni nadzor | Testiranje vrnitve v igro (RTP)

Pojdi na

Poiščite ta wiki na platformi Physiotutors Postanite član

Naučite se

Test ravnotežja Y | Posturalni nadzor | Testiranje vrnitve v igro (RTP)

Test ravnotežja Y je skrajšana različica testa ravnotežja z zvezdno ekskurzijo. Zmanjšana je za testiranje anteriornega, posteromedialnega in posterolateralnega dosega.
Glede na študijo Pliskyja in sod. (2006), ima test Y-balance odlično zanesljivost med posameznimi ocenjevalci med 0,48 in 0,78.

Za izvedbo testa na tla v obliki črke Y položite tri trakove traku. Kot med sprednjo črto in obema zadnjima črtama je 135°, med obema zadnjima črtama pa 45°. Pred začetkom dejanskega testa lahko pacient opravi 4-6 poskusov v vsaki smeri. Pri dejanskem testu ima bolnik na voljo 3 uradne trenutke testa, po katerih lahko počiva 5 minut.

Pri sprednjem dosegu je stopalo postavljeno tako, da so prsti na nogah v položaju ničelne oznake na liniji smeri sprednjega dosega. Pri posteromedialnem in posterolateralnem dosegu je peta postavljena na položaj ničelne oznake linije smeri anteriornega dosega.

Za začetek naj bolnik stoji bos na eni okončini z rokami na bokih in naj poskuša čim dlje seči vzdolž traku s trakom. Izvesti mora tri poskuse stoje na desni nogi, ki se izteguje v prednjo smer, in nato tri poskuse stoje na levi nogi, ki se izteguje v prednjo smer. Ta postopek je bil ponovljen za posteromedialno in posterolateralno smer dosega. S prsti se je treba traku le rahlo dotakniti, preiskovalec pa na traku označi najbolj distalno točko dotika. Poskus se ne šteje za zaključen, če se udeleženec močno dotakne traku, se ustavi na sredini, se mora dotakniti tal, da ohrani ravnotežje, ali premakne stopalo stoječe okončine.

Za ocenjevanje testa Y-Balance najprej izračunajte povprečno razdaljo dosega v vsaki smeri v centimetrih, tako da vzamete povprečje treh poskusov za vsako smer. Tako bi morali imeti 6 vrednosti; 3 za levo nogo in 3 za desno nogo.
Nato izračunajte razdaljo v vsaki smeri v odstotkih tako, da povprečno razdaljo v vsaki smeri delite z dolžino bolnikove noge in pomnožite s 100.

Ta test je lahko koristen in v pomoč zdravnikom pri ugotavljanju primanjkljajev in asimetrij pri posameznikih ter pomaga pri odločanju o vrnitvi v igro. Na primer, študija Butlerja in sod. (2013) so ugotovili, da je verjetnost poškodbe pri igralcih univerzitetnega nogometa, ki so imeli sestavljeni rezultat pod 98,6 %, 3,5-krat večja. Plisky et al. (2006) so ugotovili, da je asimetrija sprednjega dosega, večja od 4 cm, napovedovala večje tveganje za poškodbe spodnjih okončin pri košarkarjih.

Zavedajte se, da so med športnimi panogami in spoloma velike razlike v uspešnosti in tveganju za poškodbe, zato niso opisane jasne mejne vrednosti za asimetrijo.