Izravnava lopatice | Ocenjevanje diskontinuitete lopatice

V literaturi je normalna poravnava ramenskega obroča običajno opisana z naslednjimi merili. 

Višina rame je nekoliko pod nivojem hrbtenice T1, pri pogledu s strani pa poteka oporna črta sredinsko skozi akromion.
Slabša poravnava ramenskega obroča se lahko kaže kot dvig, ki je viden od zadaj, oali depresija, kadar je zgornji kot lopatice pod T2, ali če bolnika gledamo od spredaj, kar kaže na bolj vodoravno usmerjenost ključnice ali AC sklepa, ki leži pod SC sklepom.

Tretjič, vse pogostejša nepravilna razporeditev je raztegnjen ramenski obroč.
Normalen položaj lopatice je običajno tak, da je zgornji kot na ravni hrbtenice T2, spodnji kot pa na ravni T7.
Medialni rob poteka vzporedno s hrbtenico na razdalji 3 palcev oziroma 7,5 cm, kar je približno širina štirih prstov. 

Lopatica leži ravno na prsnem košu s 30° anteriorno rotacijo v frontalni ravnini.
Lopata ima štiri možne smeri gibanja. (O'Leary in drugi 2015):

Mišice, ki se pripenjajo okoli lopatice:

• M.trapezius in M.serratus anterior = par sil
  • descendens & pars inferior Serratus: rotacija navzgor
  • ascendens: navzgor v kaudomedialno smer (posteriorni nagib)
  • transverzalno: addukcija
  • pars superior Serratus = antagonist pars inferior
• M.levator scapulae:
  • rotacija navzdol in kranialno medialni
• Mm.rhomboidei: 
  • rotacija navzdol in addukcija
• M. pectoralis minor: 
  • rotacija navzdol in anteriorni nagib

Pomanjkanje ali prekomerna aktivnost ene ali več teh mišic lahko vodi do motenj v poravnavi.

Pri navzdol obrnjeni lopatici je spodnji kot postavljen bolj medialno od hrbtenice kot zgornji kot. Pogosto je to posledica skrajšane mišice levator in/ali romboidne mišice z ali brez podaljšanega trapeza pars descendens in morda tudi šibkosti serratus anterior.

Če je lopata vtisnjena tako, da se nahaja pod skupnim območjem med T2-7, je lahko razlog skrajšani veliki prsni koš ali hrbtni latissimus ter podaljšani trapezius pars descendens.

Za bolj dvignjeno lopatico je lahko več vzrokov. Če le zgornji kot leži nad AC sklepom, je lahko vzrok kratek levator lopatice.

Če je dvignjen tudi AC sklep, je lahko trapezius pas descendens bolj vpleten. 

Če je celotna lopaticna hrbtenica dvignjena, se lahko skrajšajo vsi zgornji in romboidi.

Pri povečani addukciji, kar pomeni, da je razdalja med hrbtenico in medialnim robom manjša od 3 palcev ali 7,6 cm, so možni vzroki za neskladje skrajšani romboidi ali trapezius pars descendens ali podaljšani/slabši serratus anterior.

Po drugi strani pa, če je lopatice bolj abducirana in ima bolj anteriorno usmerjeno glenoidno kost ter razdaljo med hrbtenico in medialnim robom, večjo od 3 cm, je lahko vzrok skrajšan serratus anterior in/ali pectoralis major.

Na teh slikah lahko vidite krilate lopatice ali scapula alata. Medialni rob je zelo izrazit in se dviga od prsnega koša. Šibkost serratus anterior je pogosto posledica oslabljenega dolgega prsnega živca. Poleg tega so lahko vzroki za krilato lopatico tudi ravna prsna hrbtenica ali hiperkifoza, skolioza in hipertrofija subskapularisa.

Kadar se spodnji kot lopatice dvigne od prsnega koša, govorimo o nagnjeni ali nagnjeni lopatici. Nagib lahko povzročijo predvsem skrajšane mišice, ki se pripnejo na korakoidni odrastek, kot so manjša prsna mišica, kratka glava bicepsa brahija ali korakobrahialna mišica.

Tukaj je pregled okvar in možnih vzrokov:

DVA RAZBITA MITA IN 3 BREZPLAČNE BOMBE ZNANJA

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Če vas zanimajo nadaljnji testi za oceno lopatice, si oglejte naslednje:

• Scapulohumeralni ritem
• Test diskineze lopatice
• Preskus pomoči pri lopatici (SAT)
• Test odpornosti lopatice (SRT)

O'Leary, S., Christensen, S. W., Verouhis, A., Pape, M., Nilsen, O. in McPhail, S. M. (2015). Soglasje med fizioterapevti, ki ocenjujejo držo lopatice v več ravninah pri bolnikih z bolečinami v vratu: Študija zanesljivosti. Fizioterapija, 101(4), 381-388.

Tate, A. R., McClure, P., Kareha, S., Irwin, D. in Barbe, M. F. (2009). Klinična metoda za ugotavljanje diskineze lopatice, 2. del: veljavnost. Journal of athletic training, 44(2), 165-173.