Premikanje patelarnega apreciacijskega testa | Dislokacija patelle

Za dislokacijo kolka je lahko odgovornih več anatomskih dejavnikov, med drugim nepravilna kostna anatomija trohleje in patele, mehanska neskladnost spodnje okončine ter statična in dinamična pomanjkljivost stabilizatorjev mehkih tkiv. Tradicionalni test zaustavitve kolka ter CT ali MRI lahko zaradi svoje statične narave ne odkrijejo bolnikov z nestabilnostjo kolka - zlasti zunaj akutnega dogodka ali če se kolk ne more samoprestaviti.

Ahmad et al. (2009) so predlagali test gibljivega zajetja patelle, da bi funkcionalno posnemali dejanski izpah ali nestabilnost patele. V svoji diagnostični kohortni študiji so ugotovili 94,1-odstotno splošno natančnost s 100-odstotno občutljivostjo in 88,4-odstotno specifičnostjo. Študija ima več omejitev, ki na primer izključujejo bolnike s simptomatskimi subluksacijami in ne z odkritimi dislokacijami, test pa ni bil potrjen v drugih študijah, zato mu pripisujemo zmerno klinično vrednost.

Test se izvede tako, da je pacient v ležečem položaju na hrbtu, spodnji del noge pa visi čez rob klopi. V prvem delu testa je noga v polnem iztegu, preiskovalec pa s palcem ene roke premakne patelo vstran. Nato se noga premakne v 90° fleksijo, preiskovalec pa opazuje morebitne znake strahu, ki jih pacient ustno izrazi, ali krčenje kvadricepsa pri poskusu ustavitve fleksije in/ali dinamične repozicije patele. Nato se vrne v popolno raztezanje, pri čemer se ohrani bočna translacija.

V drugem koraku je koleno ponovno v popolni ekstenziji, preiskovalec pa s kazalcem čim bolj medializira patelo. Koleno nato upognemo v kot 90° in opazimo, da sta zastoj in krčenje kvadricepsa odpravljena.

Da bi se test štel za pozitivnega, morata biti oba koraka testa pozitivna.

Ahmad in sodelavci navajajo naslednje: V polnem iztegu kolena je pogačica v najbolj nestabilnem položaju, za stabilnost pogačice pa so najbolj odgovorna mehka tkiva in poravnava. Ko se začne upogib, se mora pogačica prijeti za trohlejo, nato pa stabilnost zagotavljajo mehka tkiva, splošna poravnava ter geometrija kosti trohleje in pogačice. Pri kolenu brez nestabilnosti kolena se pri upogibu kolena kolenčnica z MPFL in drugimi medialnimi stabilizatorji mehkih tkiv usmeri v trohlejo. Patella se najlažje subluksira pri 20° fleksije kolena, MPFL pa se najbolj upira lateralni subluksaciji patelle, ko je koleno v polni ekstenziji. Pri bolnikih s simptomatsko nestabilnostjo se med upogibanjem kolena in ekscentrično silo kvadricepsa patella v bočnem položaju pritrdi na trohlejo, nato pa se premakne ali subluksira, ko se koleno še naprej upogiba. Pri bolniku z nestabilnostjo kolena, ki se ocenjuje s testom MPAT, se pri upogibanju kolena v prvem delu testa patella v bočnem položaju približa trohleji in posnema izpah kolena, zato se ponovijo simptomi, povezani z izpahom. MPAT aktivno oceni tudi MPFL, saj je MPFL odgovoren za pravilno vodenje patele v trohlejo, ko se koleno premakne iz popolne ekstenzije v fleksijo.

V drugem delu testa, ko se koleno upogne z medialno silo na patelo, simptomi grozečega izpaha izginejo, saj se patela normalno vpne v trohlejo. Z ročnim prevajanjem kolčnice se ponovi funkcija pomanjkljive in/ali nesposobne MPFL. Test je kombinacija strahu v prvem delu in zmanjšanja strahu v drugem delu. Ta dinamični, provokativni test je podoben konceptu testa pivot-shift za ugotavljanje insuficience ACL v kolenu, testa sproščanja za ugotavljanje nestabilnosti sprednjega dela rame in testa premikajoče se valgusne obremenitve za ugotavljanje valgusne nestabilnosti komolca. Vsi testi, ki jih lahko najdete tudi tukaj na našem kanalu.

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ

Drugi ortopedski test za ugotavljanje luksacije/nestabilnosti patelarne mišice je test zajetja patelarne mišice.

Ahmad, C. S., McCarthy, M., Gomez, J. A. in Shubin Stein, B. E. (2009). Premikalni test za zadrževanje patelarnega sklepa za ugotavljanje lateralne nestabilnosti patelarnega sklepa. The American Journal of Sports Medicine, 37(4), 791-796.