Trenutni testi pregleda kolka za ugotavljanje udara femoroacetabularnega sklepa (FAI) ali nestabilnosti kolka so pasivni testi, ki jih opravi preiskovalec, in morda ne morejo reproducirati simptomov, povezanih z aktivnostjo. Zato Ranawat et al. (2017) je predlagal test hoje s kotom napredovanja stopala. V njihovi diagnostični študiji so test ocenili skupaj s testom FADIR za FAI in testom FABER za nestabilnost kolka ter ugotovili 61-odstotno občutljivost in 56-odstotno specifičnost pri oceni FAI ter 67-odstotno občutljivost in 70-odstotno specifičnost za nestabilnost kolka, kar pomeni precej slabo razmerje verjetnosti, zato do nadaljnje potrditve tudi temu testu pripisujemo šibko klinično vrednost.

Za izvedbo testa je treba bolnika prositi, naj hodi, kot običajno, z nevtralnim kotom stopala. Nato bolnika poučimo, naj pri hoji izvaja notranji kot napredovanja stopala, tako da se noga notranje vrti. To je približno 15° od njihove nevtralne hoje.

Temu sledi naknadna hoja z zunanjim kotom napredovanja stopala.

Test je pozitiven, če se bolečina pojavi ob povečanem kotu napredovanja stopala ali če se izhodiščna bolečina stopnjuje.

Namen te dinamične ocene je z manipulacijo hoje ponoviti ali poslabšati simptome. Z uporabo FPAW se spreminja napredovanje stopala z notranjo ali zunanjo rotacijo, kar pomeni usmerjene sile na kolk, ki spremenijo ali poslabšajo simptome. Utrjevanje stika glave in vratu z notranjo rotacijo bi bilo domnevno povezano s simptomatsko hojo pri bolnikih s FAI, kar je sovpadalo z njihovo ugotovitvijo pozitivnega notranjega FPAW v študijski skupini, za katero so potrdili, da ima morfologijo FAI. V nasprotju s tem so bolniki s simptomatsko nestabilnostjo kolka pokazali pozitiven test z zunanjim FPAW, ki lahko reproducira nestabilnost ali simptome premajhne pokritosti.

21 NAJBOLJ UPORABNIH ORTOPEDSKIH TESTOV V KLINIČNI PRAKSI

• • Ime*
• • E-pošta*

Δ