Uvod

Revmatoidni artritis (RA) je avtoimunska vnetna bolezen, ki prizadene predvsem sinovialne sklepe. Stanje lahko povzroči vnetje, poškodbe sklepov, deformacije in invalidnost ter zunajsklepne simptome, kot je tenosinovitis. Najpogostejši začetni pojav revmatoidnega artritisa je vnetni artritis, ki prizadene male sklepe rok. Najpogosteje so prizadeti metakarpofalangealni, proksimalni interfalangealni in zapestni sklepi roke. Pogosta vnetja lahko dolgoročno negativno vplivajo na delovanje zapestja. Vendar pa je le malo študij preučilo posledice revmatoidnega artritisa na ravni zapestja. Zato je ta študija želela razjasniti senzorično-motorične funkcije zapestja pri revmatoidnem artritisu in njihovo povezavo z bolečino in invalidnostjo.

Metode

V pričujoči študiji je bila uporabljena presečna zasnova, ki je vključevala bolnike z revmatoidnim artritisom in zdrave kontrolne skupine. Upravičeni udeleženci so bili pregledani na podlagi meril za razvrščanje revmatoidnega artritisa ACR/EULAR iz leta 2010. Do zdravljenja niso bili upravičeni, če so imeli povečano aktivnost bolezni, merjeno s CRP nad 5 mg/l in oceno DAS28-ESR nad 3,2.

Pridobljeni so bili naslednji ukrepi:

1. Izokinetična mišična moč: Mišično moč upogibalk in iztegovalk obeh zapestij so ocenili z izokinetičnim dinamometrom s hitrostjo 30°/s v razponu 80° (40° upogib in 40° izteg). Po treh ogrevalnih poskusih je bilo izvedenih pet ponovitev z največjim naporom, med meritvami pa je bil 2-minutni počitek.Udeleženci so sedeli, podlaket in komolec pa sta bila stabilizirana, da se izolira gibanje zapestja.Mišična moč je bila analizirana s pomočjo največjega navora, normaliziranega glede na telesno težo.
2. Zaznavanje položaja sklepov (propriocepcija): Propriocepcija je bila izmerjena z dinamometrom v obliki napake položaja sklepa (JPE). Udeleženci so se naučili ciljnega kota (30° izteg zapestja). Po vadbi so morali trikrat ponoviti ciljni kot in zabeležiti absolutno kotno napako (razliko med zaznanim in dejanskim kotom).
3. Moč ročnega oprijema: Moč ročnega prijema so merili z dinamometrom, pri čemer so udeleženci sedeli in imeli podlakti v nevtralnem položaju. Trije poskusi so bili izvedeni z največjim naporom.
4. Bolečina in invalidnost, povezana z zapestjem: Za oceno invalidnosti zapestja je bil uporabljen vprašalnik PRWE (Patient-Rated Wrist Evaluation), ki ocenjuje bolečino (5 postavk) in funkcijo (10 postavk). Število točk je bilo od 0 (brez invalidnosti) do 100 (največja invalidnost). Vsaka podskala lahko doseže največ 50 točk.

Rezultati

V raziskavo je bilo vključenih enaintrideset oseb z revmatoidnim artritisom in enako število zdravih kontrolnih oseb. Povprečna starost zdravih kontrol je bila 47 let, udeleženci z revmatoidnim artritisom pa so bili v povprečju stari 54 let. Vključeni bolniki z revmatoidnim artritisom so imeli povprečno trajanje bolezni 14,6 leta (+/- 8,6 leta). Med obema skupinama na začetku zdravljenja ni bilo opaziti razlik.

Ocena funkcije zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je pokazala manjšo mišično moč mišic upogibalk in iztegovalk v primerjavi z zdravo kontrolo, tako za dominantno kot nedominantno zapestje. Ta primanjkljaj je bil izrazitejši v mišicah upogibalk.

• Moč upogibalk zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je bila v povprečju 10 ± 4,6 Nm/kg v primerjavi s 14,4 ± 4,8 Nm/kg pri kontrolnih skupinah.
• Tudi pri moči iztegovalk je bilo opaziti znatno zmanjšanje (7,6 ± 4,7 Nm/kg v primerjavi s 7,6 ± 4,7 Nm/kg). 10,2 ± 3,4 Nm/kg pri kontroli).

Glede na propriocepcijo so bile pri bolnikih z revmatoidnim artritisom ugotovljene motnje, kar se je odražalo v višjih vrednostih JPE. Imeli so večje težave pri natančnem zaznavanju kotov sklepov, saj so bile povprečne napake 6,5° za dominantno zapestje in 7,7° za nedominantno zapestje v primerjavi s 4,1° in 3,6° pri zdravih osebah.

• Ugotovljena je bila negativna in šibka korelacija med močjo mišic upogibalk in iztegovalk ter napako pri postavitvi zapestja v sklep. (r= -0,2 za oba)
• Ugotovljena je bila močna pozitivna korelacija med močjo prijema ter močjo upogibalk in iztegovalk zapestja (r = 0,7 oziroma r = 0,6).
• Obstaja šibka negativna korelacija med napako položaja zapestnega sklepa in močjo prijema roke (r = -0,3).
• Med mišično močjo, propriocepcijo ter ocenami bolečine in invalidnosti PRWE ni bilo ugotovljene pomembne povezave.

Vprašanja in razmišljanja

Rezultati raziskave PRWE kažejo, da imajo ljudje z revmatoidnim artritisom pri vsakodnevnih dejavnostih veliko bolečin tako v dominantnem kot nedominantnem zapestju. Funkcionalne ravni so nekoliko manj prizadete. Glede na to, da ti ljudje v času študije niso imeli zagona bolezni, je to še posebej pomembno upoštevati v tej študiji.

V primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami je bila ugotovljena slabša moč tako dominantnega kot nedominantnega zapestja ter upogibanja in iztegovanja zapestja. Enako je veljalo za napako pri položaju sklepov; pri bolnikih z revmatoidnim artritisom je bila napaka pri položaju sklepov večja kot pri zdravih kontrolnih skupinah. Ker ti ljudje niso poročali o bolečinah v zapestju, se zdi, da je ocenjevanje senzomotorične funkcije zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom izredno pomembno. Zlasti glede na to, da je znano, da bolezen prizadene sinovialni sklep in z njim povezane strukture ter da je zapestje negativno prizadeto pri številnih ljudeh z revmatoidnim artritisom.

Ugotovljena je bila močna pozitivna korelacija med močjo prijema ter močjo upogibalk in iztegovalk zapestja (r = 0,7 oziroma r = 0,6), kar pomeni, da večja kot je bila moč prijema, večja je bila moč mišic upogibalk in iztegovalk zapestja. To bi pomenilo, da bi lahko trenirali upogibalke zapestja ali izvajali vaje, ki izvajajo oprijem za izboljšanje moči upogibalk zapestja, ali obratno.

Z določitvijo korelacije med vsemi izmerjenimi spremenljivkami lahko ugotovimo, kako so med seboj povezane. Vendar v tej študiji niso bili ugotovljeni vzroki, saj korelacija ne pomeni vzročne zveze. Vendar pa korelacija kaže, da dve spremenljivki sledita predvidljivemu vzorcu. S tem lahko ugotovite morebitne povezave.

Pogovori se z mano

Moč prijema je bila ocenjena kot spremenljivka, vendar poleg tega, kako je bila povezana z drugimi spremenljivkami, niso bili podani nobeni neobdelani podatki za primerjavo med dominantno in nedominantno roko ali med zdravimi kontrolami in bolniki z revmatoidnim artritisom.

V študiji je bila uporabljena specializirana izokinetična dinamometrija, ki se večinoma uporablja v bolnišnicah in visoko specializiranih ustanovah. Moč prijema ter moč upogibalk in iztegovalk zapestja pa je mogoče preprosto izmeriti z ročnim dinamometrom. Namesto izokinetične moči merimo le izometrično moč, vendar je ta objektivna meritev še vedno boljša kot ugibanje. Pri supinaciji in pronaciji zapestja izometrična ročna dinamometrija ni veljavna v primerjavi z izokinetično meritvijo(Bonhof-Jansen et al. 2023), za upogib in izteg zapestja pa Lucado et al. (2019) so pokazali, da so korelacije zmerne do visoke.

Z izokinetično napravo je bila ocenjena tudi napaka položaja sklepa. Kljub temu bi lahko meritev opravili tako, da bi z laserskim kazalcem in tarčo zasnovali meritev za zapestje, kot smo to prikazali za ramo v naslednjem videoposnetku.

Izhodiščna sporočila

Ta študija je preučevala senzomotorično funkcijo zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom in pokazala pomembne pomanjkljivosti tako v dominantnem kot nedominantnem zapestju v primerjavi z zdravimi kontrolami. Prizadeti so bili občutek za položaj v sklepu, moč prijema ter moč mišic iztegovalk in upogibalk. To je bilo povezano z bolečino in invalidnostjo na podlagi vprašalnika za oceno zapestja, ki ga je ocenil pacient, kar pomeni, da so bile te spremenljivke senzomotorične funkcije povezane s slabšimi rezultati ADL. Ključnega pomena je oceniti senzomotorično funkcijo zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom in jo izboljšati pri prizadetih osebah. Senzomotorične preiskave je treba vključiti v rutinsko ocenjevanje revmatoidnega artritisa v klinični praksi. Ugotovitve podpirajo uporabo usmerjenih vaj za zapestje v programih fizioterapije za povečanje moči in propriocepcije pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, kar omogoča boljše funkcionalne rezultate.

Referenca

Tore NG, Zorlular A, Yildirim D, Atalay Guzel N, Oskay D. Raziskava senzoričnih in motoričnih funkcij zapestja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Musculoskelet Sci Pract. 2024 Aug;72:103122. doi: 10.1016/j.msksp.2024.103122. Epub 2024 Jun 12. PMID: 38909501.