Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Odkar se več pozornosti namenja temu, da se pacientom omogoči samozdravljenje nekaterih mišično-skeletnih obolenj, so posvetovanja z zdravstvenimi delavci pogosto manj pogosta. Na teh posvetovanjih bolnike poučimo o naravi njihovih težav in o tem, kako lahko učinkovito spremljajo svoje stanje. V številnih primerih ni mogoče postaviti specifične diagnoze, na primer pri več kot 90 % bolečin v križu ni jasnega patoanatomskega vzroka. Natančen izvor pritožbe je lahko neznan, kar vodi v diagnostično negotovost, ki jo je treba upoštevati. Varnostna mreža, ki je opredeljena kot postopek sporočanja informacij pacientom o spremljanju njihovega stanja in o tem, kaj storiti, če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, je bistvena sestavina fizioterapevtske prakse mišično-skeletne fizioterapije za obvladovanje diagnostične negotovosti. Poleg tega zmanjšuje tveganje za škodo, povezano z zamudami pri iskanju oskrbe ob poslabšanju ali ohranjanju simptomov. Veliko raziskav o tem je že na voljo v zvezi s sindromom cauda equina, vendar pa manjka specifična varnostna komunikacija v fizioterapiji pri bolečinah v križu, ki so ena najpogostejših mišično-skeletnih težav na našem področju. Zato je ta študija preučila komunikacijo o varnosti v fizioterapiji in nas naučila, kaj lahko storimo za njeno izboljšanje.
V tej študiji je bila opravljena sekundarna analiza zvočnih posnetkov in prepisov 79 posvetovanj, v katerih je sodelovalo 41 bolnikov in 12 fizioterapevtov. Posvetovanja, ki so vključevala prve in nadaljnje obiske, so potekala v ambulantah za mišično-skeletne bolezni v južni Angliji. Za kodiranje in kvantificiranje vedenja, povezanega z varnostno mrežo, med temi sejami je bilo uporabljeno orodje za kodiranje varnostne mreže (SaNCoT), ki je bilo predhodno potrjeno v splošni praksi.
Analiza po korakih z uporabo sistema SaNCoT
Med predstavljenimi bolniki je bilo enako število bolnikov z bolečino v križu brez pridruženih simptomov nog in z bolečino v križu brez pridruženih simptomov nog.
Diagnostična negotovost je bila sporočena v večini primerov. Večina diagnostičnih negotovosti je bila izražena med posvetovanjem z novim bolnikom (80,5 %). Približno polovica (52,6 %) nadaljnjih posvetovanj je vključevala izraze diagnostične negotovosti.
Pacienti niso bili obveščeni o nobenem posebnem časovnem poteku. Sporočene so bile nekatere informacije o prognozi, vendar niso bili predstavljeni konkretni časovni okviri.
Osem bolnikov je prejelo varnostne informacije o tem, kako naj spremljajo svoje znake in simptome ter kako naj ukrepajo v primeru poslabšanja. Te informacije so bile v 12 posvetovanjih posredovane 19-krat. Te informacije o varnostni mreži so bile večinoma zagotovljene na nadaljnjih posvetovanjih.
Večina komunikacije o varnostni mreži je bila namenjena svetovanju o tem, katere znake in simptome je treba pozorno spremljati. Pri bolniku z bolečinami v križu in simptomi, povezanimi z nogami, so na primer svetovali, naj spremlja moč stopala in palca na nogi. Na žalost so bile te informacije posredovane na razmeroma nespecifičen način.
Komunikacija o varnostni mreži je bila večinoma usmerjena v razlago, zakaj in kako poiskati nadaljnjo pomoč, manjkale pa so informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru poslabšanja stanja.
Avtorji so ugotovili, da je bilo več zamujene priložnosti za komunikacijo o varnostni mreži na fizioterapevtskih posvetovanjih.
Kaj si moramo zapomniti o komunikaciji v zvezi z varnostno mrežo v fizioterapiji? Sporazumevanje o naravi neke bolečine lahko vsekakor vključuje diagnostično negotovost. Zlasti zaradi velikega deleža bolečin v križu, ki nastanejo brez posebnega patoanatomskega vzroka. Mnogi fizioterapevti se bojijo, da bo bolnik, če ne bo vedel, od kod izvirajo njegove težave, to razumel kot pomanjkanje znanja. Menim, da je veliko bolj dragoceno in pomirjujoče, če namesto strahu izrazite, da je veliko težav z bolečinami v križu brez posebnih "poškodb" in da so zato nepomembne in sploh niso nevarne, ter to informacijo dopolnite z utemeljitvijo, zakaj menite, da se ta oseba ne sme bati, da ima resno bolezen. Naslednji korak bi bilo zagotavljanje podrobnih informacij o varnostni mreži. Zlasti kadar ima nekdo simptome, ki bi lahko ustrezali določeni diagnozi bolečine v hrbtu, mora vedeti, kaj, zakaj, kdaj in kako, kar mu je treba sporočiti na neposreden in specifičen način. Če želite, da bi nekdo bolje razumel svoje stanje in kako naj bo pozoren na poslabšanje simptomov, morate navesti
Poleg tega se je izkazalo, da je uporaba prognostičnih informacij zelo pomembna, vendar pogosto pomanjkljiva. To je mogoče delno pojasniti z veliko količino informacij, ki so na voljo o napovedi bolečine v križu, vendar z veliko heterogenostjo uporabljenih rezultatov. Pri tem vam lahko tudi konkretno svetujemo glede različnih izidov.
Komunikacija o varnosti v fizioterapevtski praksi je del priporočene poti za oskrbo bolečine v križu. (Finucane et al., 2020)
Upoštevati moramo, da so bili podatki iz te študije zbrani pred več kot 10 leti in da se je od takrat na področju fizioterapije veliko spremenilo. Podatkov ni mogoče posplošiti na današnjo zdravstveno oskrbo, poleg tega so bili izvedeni v Združenem kraljestvu, kar lahko omejuje možnost posplošitve na druge zdravstvene sisteme. Vendar pa pričujoča študija osvetljuje vidike, ki se jih pri komunikaciji morda ne zavedamo vedno. Paziti moramo, da ne zamudimo priložnosti za vključitev informacij o varnostni mreži v fizioterapevtske konzultacije.
Ko smo v pričujoči študiji primerjali količino komunikacije o varnostni mreži v fizioterapiji in pri splošnih zdravnikih, je bilo ugotovljeno, da splošni zdravniki uporabljajo veliko več varnostne mreže. Kljub temu je treba opozoriti, da lahko nadaljnji posvet s fizioterapevtom obravnavamo tudi kot obliko varnostne mreže. Ker pa komunikacija o varnostni mreži velja za k bolniku usmerjen pristop k obvladovanju negotovosti, je pomembno, da je pri posvetovanjih ne pozabite.
Ta študija ozavešča o pomanjkanju komunikacije o varnostni mreži v fizioterapiji. Čeprav so bili podatki zbrani že pred časom in se je sodobna komunikacija morebiti razvila, je zanimivo izvedeti, kako strokovnjaki na tem področju komunicirajo o diagnostični negotovosti. Razprava o realističnih časovnih okvirih napovedi lahko bolnikom pomaga, da bolje razumejo svoje stanje in se naučijo, kdaj morajo ukrepati, če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo. Z dajanjem posebnih navodil o tem, katere simptome je treba spremljati (na primer parestezije, izgubo moči ali spremembe bolečine), in določanjem jasnih točk vrnitve lahko preprečite zamude pri obravnavi zapletov.
5 absolutno ključnih lekcij česa se na univerzi ne boste naučili, kar bo izboljšalo vašo oskrbo bolnikov z bolečinami v križu takoj brez plačila enega samega centa