Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Velik delež oseb, ki obiščejo urgentni oddelek, se odpusti domov z napotnico za ambulantno fizioterapijo. Razumevanje, kako oskrba po odpustu z urgence vpliva na starejše odrasle, je ključnega pomena, zlasti glede na večje tveganje za poslabšanje njihove funkcionalnosti in ponovne obiske. Čeprav je vloga fizioterapije pri izboljšanju izidov zdravljenja starejših odraslih v različnih okoljih priznana, je raziskav, ki bi posebej preučevale njen vpliv na tiste, ki so odpuščeni neposredno z urgentnega oddelka, malo. Namen te študije je bil odpraviti to vrzel.
Ta retrospektivna kohortna študija je bila izvedena z namenom raziskati značilnosti bolnikov, ki so bili napoteni na fizioterapijo po odpustu z urgentnega oddelka. Analizirana je bila prisotnost na napoteni fizioterapiji in primerjana za 30-dnevne ponovne obiske na urgentnem oddelku.
Vključeni so bili starejši posamezniki, stari 65 let in več, ki so ob odpustu z urgentnega oddelka prejeli napotnico za ambulantno fizioterapijo. Zanimal nas je izid obiskovanja fizioterapije pri teh bolnikih in 30-dnevnih ponovnih obiskov na oddelku za nujno medicinsko pomoč. Primerjali smo značilnosti udeležencev in neudeležencev.
Napovedni dejavniki obiskovanja fizioterapije so bili izpeljani iz predhodnih dokazov in klinično pridobljenega znanja avtorjev. Zabeležena je bila resnost zdravstvenih težav, zaradi katerih so pacienti prišli na oddelek za nujne primere (Emergency Severity Index), ter spremljajoče bolezni (z uporabo Charlsonovega indeksa komorbidnosti).
Druge zbrane spremenljivke so vključevale mediano dohodka gospodinjstva v soseski, ki je bila razdeljena v pet kvintilov (od najmanjšega do največjega dohodka) kot parameter socialno-ekonomskega statusa, skupaj z demografskimi podatki bolnika. V nadaljevanju so navedene glavne diagnoze, v vsaki kategoriji pa je prikazanih pet najpomembnejših.
Osebe, ki so po odpustu z urgence obiskovale fizioterapijo, in osebe, ki je niso obiskovale, so bile primerjane med seboj. Izvedena je bila multivariatna regresijska analiza za določitev verjetnosti obiskovanja ambulantne fizioterapije po odpustu iz urgentnega oddelka in verjetnosti ponovnega obiska urgentnega oddelka v 30 dneh po odpustu.
Analiziran je bil velik vzorec 1395 starejših odraslih, od katerih jih je bilo 1086 primerljivih. Med tistimi, ki so se po odpustu z urgentnega oddelka udeležili fizioterapije ali ne, ni bilo razlik glede resnosti nujnega stanja niti glede resnosti njihovih komorbiditet.
Skoraj vsak četrti je obiskal urgentni oddelek zaradi vrtoglavice/vertiga in bolečin v hrbtu. Približno eden od petih je padel ali obiskal urgentni oddelek zaradi težav z gibanjem. Petnajst odstotkov jih je imelo težave s spodnjimi in dvanajst odstotkov z zgornjimi okončinami, zaradi katerih so obiskali urgentni oddelek. Šest odstotkov bolnikov je imelo poškodbo ali zdravstveno težavo, ki je bila uvrščena v kategorijo "drugo", vključno z na primer okužbo COVID-19 ali okužbo urinarnega trakta.
Več kot 60 odstotkov starejših odraslih, ki so bili napoteni na fizioterapijo po odpustu z urgence, se v 30 dneh po odpustu ni udeležilo fizioterapije. Le 548 (39,3 %) jih je obiskalo fizioterapevta po priporočilu urgentnega oddelka.
Pri tistih, ki po odpustu z urgence niso obiskovali fizioterapije, so bile najpogosteje diagnosticirane bolečine v hrbtu ali poškodbe hrbta (23,7 %) ter padci ali težave z mobilnostjo (22,5 %).
Osebe, ki so po odpustu z urgence obiskovale fizioterapijo, so jo najpogosteje obiskovale zaradi vrtoglavice/težav z ravnotežjem (53 %), najmanj pa zaradi padcev in težav z mobilnostjo (25 %).
Multivariatna regresijska analiza je pokazala, da so napovedni dejavniki dejanskega obiskovanja ambulantne fizioterapije po odpustu z urgence starost, dohodek v soseski in primarna diagnoza.
17,6 % jih je v 30 dneh ponovno obiskalo urgentni oddelek, kar predstavlja skoraj petino preučevanega vzorca. Presenetljivo je, da je bila pri tistih, ki so dejansko obiskali fizioterapijo po prvem odpustu z urgence, stopnja ponovnih obiskov 11,8-odstotna, medtem ko je bila pri tistih, ki po odpustu z urgence niso obiskali fizioterapije, 20-odstotna. Pri osebah, ki se niso udeležile fizioterapije, je bila verjetnost, da se bodo v 30 dneh vrnile na urgentni oddelek, 88-krat večja.
Na stopnjo 30-dnevnih ponovnih obiskov je vplival tudi dohodkovni status. Pri osebah iz prvega in drugega kvintila je bila verjetnost ponovnega obiska urgentnega oddelka v 30 dneh po prvem odpustu za 66 % večja.
Verjetnost vrnitve na urgentni oddelek v 30 dneh po odpustu je bila 88-krat večja, kar pomeni, da ima fizioterapija v teh primerih pomembno vlogo. Zavedati se moramo, da nam te številke ne povedo celotne zgodbe. Ali so se nekateri bolniki vrnili zaradi hudega poslabšanja simptomov ali ker so zelo zaskrbljeni in ne razumejo, kaj se dogaja? Morda so imeli v trenutku, ko so se vrnili na urgentni oddelek, povsem drugačno patologijo.
Kljub temu nam 20-odstotna stopnja ponovnih obiskov v primerjavi z 11,8 % pove nekaj pomembnega. Zlasti tisti z nizkimi dohodki se pogosteje vračajo na oddelek za nujne primere. Razlog je lahko v tem, da je nizki dohodek pogosto povezan s slabšimi zdravstvenimi rezultati in zdravstveno pismenostjo. Te osebe bodo morda potrebovale veliko informacij in izobraževanja, da bodo razumele, kaj se dogaja z njihovim telesom in zakaj so odpuščene z urgentnega oddelka z obiskom fizioterapije. Fizioterapevti lahko pomembno prispevamo k večji ozaveščenosti o telesu in zdravju pri tej populaciji.
Starejši odrasli, ki so po padcu obiskali urgentni oddelek, so redkeje obiskovali fizioterapijo v primerjavi s starejšimi odraslimi z bolečinami v hrbtu (referenčna kategorija). Ker starejši ljudje pogosteje padajo in so ranljivi, zlasti če je prisotna osteoporoza, je treba to upoštevati. Te osebe bi bilo najbolje obiskati pri fizioterapevtu, da bi odpravil težave z ravnotežjem, omejitve gibanja in moč.
Pomembna omejitev te študije je, da so bili podatki zbrani samo v eni zdravstveni ustanovi in da v tej zbirki podatkov niso bile zajete osebe, ki so bile deležne oskrbe zunaj zdravstvenega sistema. Možno je, da so bile te osebe obravnavane v zasebni oskrbi, saj je zdravstveni sistem Združenih držav mešani sistem z javnim in zasebnim delom.
Študija je vključevala predvsem belce iz srednjezahodne Amerike, kar omejuje možnost posploševanja na bolj mešane populacije. Z vključitvijo petih različnih dohodkovnih razredov je študija zajela ljudi iz vseh socialno-ekonomskih profilov. Kljub temu obstajajo velike razlike v zavarovalnih stopnjah in dostopu do zdravstvenega varstva.
Ta študija kaže, da ima lahko fizioterapija ključno vlogo pri preprečevanju, da bi se starejši odrasli po obisku urgentnega oddelka vrnili na ta oddelek. Vendar se moramo fizioterapevti zavedati dejavnikov, ki lahko pacientom preprečijo dostop do oskrbe, ki jo potrebujejo. Osebe z vrtoglavico so po odpustu z urgence pogosteje obiskovale fizioterapijo v primerjavi s tistimi, ki so padle, in so morda veliko bolj ranljiva populacija. Le 39,3 % starejših odraslih z napotnico je dejansko obiskovalo ambulantno fizioterapijo. Tisti, ki so se udeležili izobraževanja, so imeli bistveno manjšo možnost (88 % manjša verjetnost), da se bodo v 30 dneh vrnili na oddelek za nujne primere.
Oglejte si BREZPLAČNO video predavanje o prehrani in centralni senzibilizaciji, ki ga je pripravil evropski raziskovalec kronične bolečine št. 1 Jo Nijs. Katerih živil se morajo bolniki izogibati, vas bo verjetno presenetilo!