Raziskave
Diagnostika in slikanje
junij 2, 2025
Razširjenost nevropatskih simptomov pri tendinopatijah in poškodbah zaradi prekomerne uporabe
Uvod
Mednarodno združenje za preučevanje bolečine (IASP) je bolečine opredelilo kot nociceptivno, nevropatsko in nociplastično bolečino. Ti trije fenotipi lahko zdravnike usmerjajo pri izbiri najprimernejšega zdravljenja za vsako stanje. Čeprav naj bi bila tendinopatija večinoma nociceptivnega izvora, se v poročilih pojavljajo domneve, da je lahko prisotno tudi spremenjeno procesiranje bolečine. Ker o spremenjenem procesiranju bolečine pri tendinopatiji ni veliko znanega, je ta sistematični pregled in metaanaliza preučila razširjenost nevropatskim simptomom podobnih simptomov pri tendinopatiji in poškodbah zgornjih in spodnjih okončin zaradi prekomerne uporabe.
Metode
Ta sistematični pregled z metaanalizo je vključeval odrasle, stare 18 let in več, z bolečimi tendinopatijami zgornjih ali spodnjih okončin. Niso imeli nobene bolezni, ki bi lahko povzročila spremenjeno obdelavo nociceptivnih bolečin, kot sta fibromialgija ali revmatoidni artritis.
Postavljena je bila diagnoza tendinopatije, ki jo je bilo mogoče dopolniti s pozitivnim slikanjem, vendar to ni bilo potrebno. Vključene osebe s tendinopatijo je bilo treba primerjati s skupino oseb brez bolečin, ki niso imele mišično-skeletnih bolečin.
Primarni rezultat je bila razširjenost nevropatskih simptomov pri tendinopatijah in poškodbah zaradi prekomerne uporabe, ocenjena s katerim koli merilom izida, o katerem poročajo pacienti (PROM). Upravičene študije so bile presečne ali prospektivne študije primerov in kontrol ali kohortne študije. Vključene so lahko tudi klinične raziskave, vendar so bili v tem primeru za analizo uporabljeni samo izhodiščni podatki. Študije, ki so preučevale eksperimentalno povzročeno bolečine v tetivah, so bile izključene.
Rezultati
Od 1285 zapisov je bilo v pregled in metaanalizo vključenih 8 študij. Pet je bilo kohortnih študij, ena študija primera in kontrole, dve pa kliničnih preskušanj. Lateralna epikondilalgija je bila obravnavana v dveh člankih, tri študije so preučevale patelarno ali kvadricepso tendinopatijo, dve študiji sta obravnavali plantarno bolečino v peti/plantarni fasciitis, v dveh študijah je bil ocenjen bolečinski sindrom večje trohanterične mišice, pet študij pa je obravnavalo ahilovo tendinopatijo. V eni študiji ni bila navedena preiskovana tendinopatija.
Z vključitvijo teh osmih študij je bil vključen vzorec 920 bolnikov z bolečino v tendinopatijo. V povprečju je bila polovica žensk, povprečna starost pa je bila 51 let (SD: 12,5 leta). Povprečno trajanje bolečine je bilo 30 mesecev (SD: 28,5 meseca).
V študijah je bila prisotnost nevropatskih simptomov pri tendinopatiji ocenjena z vprašalnikom painDETECT v petih študijah, z vprašalnikom Self-Report Leeds Assessment of Neuropathic Symptoms (S-LANSS) v dveh študijah in z Douleur Neuropathique-4 (DN-4) v eni študiji.
Ugotovljena je bila splošna prisotnost nevropatskih simptomov pri tendinopatiji, in sicer 30 % (95 % CI 22 % do 38 %), z visoko heterogenostjo (I2 = 79 %). Pri prisotnosti nevropatskim simptomom podobnih simptomov v različnih delih telesa so bile opažene velike razlike. Bolečine v peti in lateralno epikondilalgijo so najpogosteje spremljali nevropatski simptomi, pri čemer je bila njihova razširjenost 44- oziroma 42-odstotna. Pri sindromu večjega trohanterja so poročali o 32-odstotni razširjenosti nevropatskim simptomom podobnih simptomov. Prevalenca nevropatskih simptomov pri tendinopatiji Ahilove tetive se je razlikovala med tendinopatijami brez vstavitve in tendinopatijami z vstavitvijo; pri vstavitvi je bila ugotovljena 38-odstotna prevalenca, medtem ko je bila pri tendinopatiji brez vstavitve le 11-odstotna. Nazadnje so poročali o 16-odstotni razširjenosti pri kvadricepsu/patelarni tendinopatiji.
Vprašanja in razmišljanja
Skupna razširjenost nevropatskih simptomov v višini 30 % je precej izjemna in je ne smemo zanemariti. Razširjenost se je razlikovala glede na stanje, pri čemer so poročali o večji razširjenosti pri plantarnih bolečinah v primerjavi z neinzervativno tendinopatijo.
Zlasti pri diferencialni diagnozi lahko ti mešani fenotipi bolečine otežijo klinično sklepanje. V posameznih vključenih študijah ni bilo navedeno, kako je bila določena diagnoza tendinopatije, zato nismo povsem prepričani, da so bili vključeni le bolniki s pravo tendinopatijo.
Čeprav je IASP opredelil 3 različne fenotipe bolečine, se pojavljajo razprave o veljavnosti kategorizacije bolečine. Na podlagi študije Koseka in drugih (2021) lahko ta shema pomaga razlikovati fenotipe bolečine.
Povprečno trajanje bolečine je bilo 30 mesecev, kar je lahko razlog za zaskrbljenost. Ali so bili ti ljudje predhodno zdravljeni ali ne? Seveda je bila vključena heterogena populacija z različnimi lokacijami tendinopatije. Kadar nekdo dlje časa čuti bolečine, to lahko povzroči številne škodljive učinke. Če je bila prvotna bolečina morda predvsem nociceptivnega izvora, se lahko razvijejo spremembe v možganskem matriksu bolečine, kar prispeva k nociplastični bolečini. Poleg tega pa lahko oslabitev kondicije oslabi mišice in kite, zaradi česar se zmanjšata proizvodnja sile in vzdržljivost. Vse to lahko povzroči različne težave pri vsakodnevnih dejavnostih ter ovira spanje in socialno interakcijo, ki so lahko temeljni vzroki za kronične bolečine, o katerih se poroča.
Pogovori se z mano
Prevalenca nevropatskih simptomov pri tendinopatijah in poškodbah zaradi prekomerne uporabe je bila zabeležena s pomočjo samoporočanja PROM. Čeprav so ti simptomi senzoričnega izvora, obstajajo meritve za objektivizacijo nevropatske prizadetosti, kot je kvantitativno senzorično testiranje. Avtorji so ugotovili, da je klinična diagnoza tendinopatije zadostna.
Diagnoze tendinopatije v vključenih študijah so bile večinoma klinično določene, brez potrditve sprememb na tetivah s slikovnimi analizami. Vendar pa za diagnozo bolečine tendinopatije slikanje ni potrebno, kar smo prikazali že v našem pregledu tendinopatije zadnje golenice. Vendar pa nismo dobili nobenih informacij o tem, kako so bile upoštevane diferencialne diagnoze, zato je težko biti resnično prepričan, da so bile vključene le 100-odstotno čiste tendinopatije. Študija Trawegerja in sod. (2025) pojasnjuje, da obstaja veliko diferencialnih diagnoz na lokaciji Ahilove tetive, kot je razvidno iz spodnje slike. Kadar je patologija suralnega živca napačno diagnosticirana kot tendinopatija srednjega dela ahilove tetive, bi bila prisotnost bolj nevropatskih simptomov očitna. Omejitev te študije je, da ne vemo natančno, kako je bila postavljena diagnoza tendinopatije.
Splošna kakovost vključenih študij je bila zmerna do dobra, vendar je treba zaradi velike heterogenosti združenih rezultatov skrbno preučiti ugotovljene rezultate. Le pri bolečine večjega trohanterja je bila ugotovljena nizka heterogenost, medtem ko so bili rezultati zmerno heterogeni pri lateralni epikondilalgiji in tendinopatiji patelarnega/kvadricepsa. Toda tudi pri obravnavi različnih anatomskih regij lahko majhno število vključenih študij na posamezno telesno regijo upravičuje previdnost.
Ker so bile med študijami velike razlike, kar dokazujejo široki intervali zaupanja, je posplošljivost rezultatov omejena. Razlike so lahko posledica različnih diagnostičnih meril, populacij bolnikov ali trajanja simptomatike v posameznih študijah.
Izhodiščna sporočila
Prisotnost nevropatskih simptomov pri tendinopatijah in poškodbah zaradi preobremenitve kaže, da tendinopatije niso vedno zgolj nociceptivne. Namesto tega imajo lahko mešani profil bolečine, ki vključuje nociceptivne in nevropatske mehanizme. Zaradi velike heterogenosti je treba rezultate razlagati previdno, saj so bile med študijami velike razlike (na primer trajanje tendinopatije od 13,5 meseca do 43,2 meseca). Kljub temu morate upoštevati prisotnost nevropatskih simptomov, da bi bolje razumeli fenotipe bolečine, ki so vzrok za bolnikove pritožbe.
Referenca
Kako je prehrana lahko ključni dejavnik za centralno senzibilizacijo - video predavanje
Oglejte si BREZPLAČNO video predavanje o prehrani in centralni senzibilizaciji, ki ga je pripravil evropski raziskovalec kronične bolečine št. 1 Jo Nijs. Katerih živil se morajo bolniki izogibati, vas bo verjetno presenetilo!
