Uvod

Zamujena bolečina v mišicah (DOMS) je dobro poznan pojav, ki se pojavi po treningu (moči). Nastala naj bi zaradi lokalne mišične poškodbe, ki jo povzroči vadba, in posledičnega lokalnega vnetja. Čeprav je DOMS začasno stanje, lahko negativno vpliva na vadbo in sodelovanje pri dejavnostih ter lahko druge odvrne od treninga in vadbe. Ker se zaradi lokalnega vnetnega odziva, ki nastane zaradi mikro poškodb v mišicah, povzročenih z vadbo, sproščajo provnetni citokini, se poveča občutljivost perifernih živčnih končičev, kar povzroči bolečine. 

Nevrodinamske mobilizacije so bile obširno preučene pri stanjih, povezanih z živci ( Lascurain-Aguirrebeña et al. 2024) in ugotovljeno je bilo, da pospešujejo aksonski transport v živcu in okoliških tkivih, kar olajša porazdelitev lokalnih vnetnih mediatorjev. Z izboljšanim aksonskim transportom je mogoče uravnavati lokalni vnetni odziv. Ker DOMS povzroča lokalni vnetni odziv zaradi lokalnega intraneuralnega edema, so avtorji te študije domnevali, da lahko intervencija z nevrodinamskimi mobilizacijami izboljša aksonski transport in podpira sinaptično plastičnost ter tako zmanjša vnetje perifernih živcev in posledično tudi bolečine zaradi DOMS. Zato smo raziskali preventivne učinke nevrodinamskih mobilizacij na DOMS. 

Metode

V Turčiji je bilo izvedeno prospektivno eno- slepo randomizirano, s placebom nadzorovano preskušanje. V raziskavo so bili vključeni mladi, netrenirani, zdravi, vendar sedeči moški, stari med 20 in 32 let. V skladu z Smernice American College of Sports Medicine, je bil sedeči življenjski slog opredeljen kot telesna dejavnost, ki traja manj kot 30 minut pet dni na teden. 

Študija je bila razdeljena na tri faze: 

1. Faza 1: 
   1. Osnovno zbiranje podatkov o bolečini v mišicah, pragu bolečine zaradi pritiska (PPT) in preskusu skoka z eno nogo na razdaljo kot preskusu mišične funkcije. Odvzeti so bili vzorci krvi.
   2. V treh tednih je bilo izvedenih devet nevrodinamskih mobilizacij ali nevrodinamskih mobilizacij s placebom. Pri vsakem treningu so bile izvedene tri serije po 10 ponovitev z dvominutnimi presledki med serijami. 
2. Faza 2:
   1. Po tridnevnem premoru se je druga faza začela s ponovnim zbiranjem vzorcev krvi in podatkov o bolečinah v mišicah in njihovi funkciji ter PPT.
   2. Udeleženci iz intervencijske skupine in skupine s placebom so nato sodelovali v Mišična poškodba, povzročena z vadbo (EIMD) na dinamometru. 
   3. Takoj po ekscentrični vaji so vse meritve ponovili.
3. V tretji fazi so bili zbrani vsi vzorci krvi in meritve bolečine v mišicah in njihove funkcije ter PPT 24 ur, 48 ur in 72 ur po protokolu EIMD.

V intervencijski skupini je nevrodinamska mobilizacija potekala tako, da so udeleženci ležali na nedominantni strani. Ko je terapevt stal za udeležencem, je zgornji del noge upognil v kolenu in ga podprl, kolk pa je bil v nevtralnem položaju. Nato je bila noga iztegnjena v kolčnem sklepu, dokler udeleženec ni poročal o bolečini ali bolečini. V tem položaju je ostal 3 sekunde. V vsaki seriji so bile izvedene 3 serije po 10 ponovitev z dvominutnimi odmori med serijami.

Skupina s placebom je bila deležna nekoliko spremenjene nevrodinamske mobilizacije v istem položaju na boku. Postopek je bil izveden podobno, le da med tehniko ni bilo upogibanja v kolenu. 

Spletna stran protokol za mišične poškodbe, ki jih povzroča vadba je bil sestavljen iz 30 serij po 10 ekscentričnih kontrakcij, ki so bile izvedene za dominantno mišico quadriceps femoris pri 30° na sekundo med 35° in 95° fleksije. Udeleženci so morali nogo iztegniti, kot da bi brcali žogo, kolikor močno lahko (za iztegovalce kolena), in se upreti gibanju naprave navzgor (za upogibalke kolena).

Zbrani so bili naslednji rezultati:

• Bolečine v mišicah na vizualni analogni lestvici od 0 do 100 med hojo po stopnicah.
• Prag bolečine ob pritisku (PPT), izmerjen 5 cm proksimalno od zgornjega roba kolčnice. Uporabljen je bil digitalni tlačni algometer. 
• Mišična funkcija je bila kvantificirana s testom skoka na razdaljo z eno nogo, v povprečju s tremi poskusi.
• Vzorce krvi so odvzeli in jih analizirali na biomarkerje mišične poškodbe (kreatin kinaza (CK) in laktat dehidrogenaza (LDH)) in vnetja (faktor tumorske nekroze alfa (TNF-a) in človeški interlevkin-6 (IL-6)).

Rezultati

V analize je bilo vključenih 34 odraslih, ki so bili enako randomizirani v intervencijsko skupino, ki je prejemala nevrodinamsko mobilizacijo, ali v skupino s placebom. Izhodiščne značilnosti niso pokazale demografskih razlik med skupinama.

Da bi preučili preventivne učinke nevrodinamskih mobilizacij na DOMS, so avtorji primerjali obe skupini po protokolu mišične poškodbe, ki jo povzroča vadba. Pri rezultatu bolečine v mišicah je bil ugotovljen pomemben vpliv časa in skupine. Mišična bolečina je bila največja 24 ur po protokolu vadbe. V skupini s placebom je bila po 24 urah prisotna večja bolečina v mišicah (+47 %) v primerjavi z intervencijsko skupino (+60 %). Enak preventivni učinek nevrodinamske mobilizacije na DOMS je bil ugotovljen po 48 in 72 urah. 

Tudi pri pragu bolečine pri pritisku (PPT) je bil po protokolu vadbe opazen pomemben učinek čas x skupina. PPT je dosegel najnižjo vrednost 24 ur po protokolu mišične poškodbe, povzročene z vadbo, v obeh skupinah. Kljub temu je bil ugotovljen tudi preventivni učinek nevrodinamskih mobilizacij na DOMS. v intervencijski skupini. V skupini s placebom se je PPT v primerjavi z izhodiščno vrednostjo bolj zmanjšal (-52 %) kot v intervencijski skupini (-20 %). Intervencijska skupina je imela bistveno višje vrednosti PPT v 24, 48 in 72 urah po protokolu poškodbe mišic, ki jo je povzročila vadba. Poleg tega se je intervencijska skupina po 72 urah po protokolu vadbe vrnila na izhodiščno vrednost PPT, medtem ko se skupina s placebom še ni vrnila na izhodiščno vrednost PPT. 

Pri rezultatu mišične funkcije se je prav tako pokazal pomemben vpliv časa in skupine. V obeh skupinah so bili rezultati najnižji takoj po protokolu vadbe, ki je povzročila mišično poškodbo, vendar so bili rezultati nižji v skupini s placebom (-41 %) v primerjavi z intervencijsko skupino (-18 %). Intervencijska skupina je imela tudi boljše rezultate pred protokolom vadbe (po protokolu nevrodinamske mobilizacije) v primerjavi s skupino s placebom, kjer na začetku ni bilo razlik. Presenetljivo je, da se je intervencijska skupina vrnila na izhodiščno mišično funkcijo v 24 urah po protokolu poškodbe mišic, povzročene z vadbo, v primerjavi s skupino s placebom, pri kateri je trajalo 72 ur. 

Učinki na vnetne označevalce so pokazali pomembno interakcijo med časom in skupino za IL-6 in le pomemben časovni učinek za TNF-a. Takoj po protokolu vadbe je IL-6 dosegel najvišjo vrednost, TNF-a pa najvišjo vrednost v 24 urah. V obeh skupinah so se vrednosti IL-6 in TNF-a povečale, vendar so se vrednosti IL-6 v intervencijski skupini takoj po vadbi manj povečale (+53 % v primerjavi z +90 %). Vrednosti IL-6 so se v intervencijski skupini po 48 urah vrnile na izhodiščne vrednosti, medtem ko v skupini s placebom to še vedno ni bilo mogoče po 72 urah. 

Pri označevalcih mišične poškodbe ni bilo pomembnih učinkov skupina x čas, opazen je bil le časovni učinek. Pomembna razlika med skupinami je bila ugotovljena le pri koncentracijah CK v 0 in 24 urah.

Vprašanja in razmišljanja

Preventivni učinek Nevrodinamske mobilizacije na DOMS so delno potrdile ugotovitve te študije. Medtem ko so se funkcionalni mišični test, test bolečine v mišicah in prag bolečine med obema skupinama izrazito razlikovali, je klinične ugotovitve potrdil le biomarker IL-6. Pri TNF-a, CK in LDH ni bilo pomembnih razlik med skupinami. Čeprav sta CK in LDH biomarkerja mišične poškodbe, nista povezana izključno z razgradnjo mišic. Na primer, pri ljudeh s hipotirozo se lahko pojavijo tudi povišane ravni CK v krvnem serumu ( Hemavathi et al. 2016).

Poleg tega DOMS ni izključno znak mišične poškodbe, saj vključuje tudi vnetni odziv, ki je sekundaren lokalnim mikrotraumatom v mišicah. Lokalni vnetni odziv sproži kaskado učinkov, pri čemer pride do lokalnega edema in senzibilizacije lokalnih živčnih končičev, kar prispeva k občutku bolečine ( Peake et al. 2017).

Pričujoča študija je bila prva, ki je preučevala potencialne zaščitne učinke nevrodinamskih mobilizacij na DOMS in razkrila zanimive ugotovitve glede potencialne vloge strategij, osredotočenih na živčni sistem. Ker pride do senzibilizacije živčnih končičev, lahko vpliv nevrodinamskih mobilizacij na DOMS pojasni opaženo modulacijo bolečine.

Menim, da je uporaba nevrodinamskih mobilizacij kot preventivne strategije za zmanjšanje neželenih učinkov, kot je DOMS, lahko zanimiva pot za spodbujanje starejših in manj izkušenih ljudi k sodelovanju pri ustrezno odmerjeni vadbi. Za potrditev trenutnih rezultatov in izboljšanje omejitev tega dokumenta so sicer potrebne nadaljnje raziskave, 

Raziskati bi bilo treba, kakšen odmerek je potreben za zmanjšanje DOMS. V tej študiji je bilo izvedenih skupno 9 srečanj. Ker so bile izvedene le 3 serije po 10x 3-sekundne ponovitve z 2-minutnimi odmori med serijami, je to lahko učinkovito orodje za zmanjšanje DOMS. Ali je treba pred začetkom intenzivnega treninga opraviti več tednov teh nevrodinamskih mobilizacij? Ali lahko kombinacija teh nevrodinamskih mobilizacij na začetku treninga zadostuje za nekatere ljudi, ki imajo manj izkušenj s krepitvijo, ali je treba z njo odlašati nekaj časa po prejemu teh mobilizacij? Ali jo lahko štejemo za strategijo pred vadbo? Vendar pa številna vprašanja ostajajo neodgovorjena, kar je za prvo študijo na to temo normalno.

Pogovori se z mano

Protokol te eksperimentalne študije je bil retrospektivno registriran, vendar razlogi za to niso bili navedeni. V registru preskušanja je bilo navedenih več sprememb preskušanja, na primer odstranjena je bila ocena ROM. Poleg tega ni bilo določeno primarno merilo izida, več izidov pa je bilo analiziranih brez uporabe Bonferronijevega popravka. To v celoti omejuje študijo pri oblikovanju trdnih zaključkov kljub uporabi randomiziranega nadzorovanega načrta. V prihodnjih študijah bi bilo treba ugotovitve dodatno raziskati. 

Skrb vzbujajoča omejitev je odsotnost slepega ocenjevalca rezultatov. Na podlagi informacij iz študije, NI sodeloval popolnoma slepi ocenjevalec rezultatov. Zaslepljeni so bili le udeleženci, saj je bila študija izvedena kot randomizirana, enojno slepa študija. Medtem ko so bili udeleženci zaslepljeni glede dodelitve v skupino, pa raziskovalec, ki je izvajal ocenjevanje, ni bil zaslepljen. To pomeni, da so raziskovalci, ki so merili rezultate (bolečine v mišicah, PPT, delovanje mišic, krvni vzorci itd.), vedeli, kateri skupini pripada vsak udeleženec. To, da ocenjevalec rezultatov ni bil slep, pomeni veliko možnost za pristranskost.

Opozoriti je treba, da je šlo za mlado, vendar sedečo populacijo in da teh rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na druge, bolj športne ali starejše populacije. Podobno je bolečina v mišicah, ki jo povzroči vadba, eksperimentalno povzročena oblika DOMS, ki morda ne posnema v celoti DOMS, ki se pojavi v naravnih razmerah. To bi lahko omejilo uporabnost ugotovitev v resničnem svetu.

Medtem ko je bil preventivni učinek nevrodinamskih mobilizacij na DOMS le delno potrjen, je učinek na skok z eno nogo v daljino razmeroma jasen. Pri intervencijski skupini, ki je bila deležna nevrodinamskih mobilizacij, se je uspešnost pri preskusu skoka v daljino z eno nogo manj zmanjšala. Avtorji menijo, da ima njihova intervencija mehanizem za modulacijo mišične poškodbe in vnetnih odzivov, ki jih povzroči DOMS. 

Izhodiščna sporočila

V tej študiji so preučevali preventivne učinke nevrodinamskih mobilizacij femoralnega živca na DOMS. Intervencijo so izvajali tri tedne pred mišično poškodbo, ki jo je povzročila vadba, in jo primerjali s placebom. Intervencija je pozitivno vplivala na zmanjšanje bolečine v mišicah, povečanje praga bolečine pri pritisku (PPT), izboljšanje mišične funkcije in znižanje ravni interlevkina-6 (IL-6), vendar ni pokazala preventivnih učinkov na druge mišične poškodbe in vnetne parametre. To kaže, da lahko nevrodinamska mobilizacija pomaga ublažiti simptome vnetja in mišične poškodbe ter skrajša čas okrevanja po DOMS, vendar so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi in različnimi skupinami.

Referenca

Sozlu U, Basar S, Semsi R, Akaras E, Sepici Dincel A. Preventivni učinek tehnike nevrodinamske mobilizacije na zapozneli pojav mišične bolečine: randomizirana, eno-zaslepljena, s placebom nadzorovana študija. BMC Musculoskelet Disord. 2025 May 10;26(1):464. doi: 10.1186/s12891-025-08723-8. PMID: 40349018; PMCID: PMC12066041.