Uvod

Mišico multifidus ledvenega dela hrbta pogosto preučujejo v povezavi z bolečinami v križu, pri bolnikih s kroničnimi bolečinami v križu pa so ugotovili zmanjšanje prečnega prereza. Vendar so bila ta opažanja opravljena v laboratorijskih pogojih na majhnih, homogenih populacijah, kar omejuje možnost posplošitve na druge bolnike z bolečinami v križu. Zato je bil namen te študije preučiti funkcionalne in morfološke značilnosti ledvenih multifidusnih mišic v primarnem zdravstvenem varstvu in primerjati te značilnosti mišic pri različno dolgih bolečinah v križu in pri zdravih kontrolah.

Metode

V tej multicentrični presečni študiji je bila uporabljena zasnova primerov in kontrol. Pacienti so bili izbrani iz nizozemske "mreže za hrbtenico", ki vključuje več kot 100 fizioterapevtov. Primerni bolniki so bili stari med 18 in 65 let in so imeli nespecifične bolečine v križu. Izključitveni kriteriji so bili resne patologije, radikularni sindrom, predhodna operacija hrbta, nosečnost, psihiatrične motnje in indeks telesne mase nad 30. Zdrave kontrolne osebe (brez bolečin v križu v zadnjih šestih mesecih) so bile pridobljene prek socialnih omrežij.

Primerni bolniki, od katerih je bilo pridobljeno informirano soglasje, so bili napoteni v eno od štirih fizioterapevtskih ordinacij, kjer so meritve opravili fizioterapevti, usposobljeni po protokolu. Značilnosti mišic pri bolečinah v križu, ki so jih preučevali, vključujejo mišično funkcijo udeležencev (ocenjeno s površinsko EMG), morfologijo ledvenega multifidusa (ocenjeno z ultrazvokom) in funkcijo njihovega križa (izmerjeno s 3D kinematično napravo).

Površinska EMG ledvenega multifidusa je bila pridobljena, ko je udeleženec izvajal Biering Sorensenov test za oceno izometrične mišične vzdržljivosti. Pri tem testu udeleženec leži na preiskovalni mizi, na klopi pa ima privezano le spodnjo okončino. Test se izvede tako, da se udeleženec vrne v vodoraven položaj brez opore za zgornje okončine. V tem položaju je bilo treba vztrajati 60 sekund.

Z ultrazvočno meritvijo so ocenili levo in desno ledveno multifidusno mišico v mirovanju in pri submaksimalni kontrakciji. Pod trebuh udeležencev je bil položen vzglavnik za zmanjšanje ledvene lordoze, s testom dviga leve in desne kontralateralne roke pa je bila dosežena submaksimalna kontrakcija za 15 sekund.

Tridimenzionalna kinematika je bila preverjena z inercialnim merilnim orodjem, nameščenim na torakolumbalnem prehodu. Udeleženci so morali čim bolj upogniti in iztegniti hrbtenico brez upogibanja kolen oziroma brez premikanja bokov. Izvedena je bila tudi maksimalna bočna fleksija na obe strani.

Sekundarni rezultati so bile osebne značilnosti, indeks telesne mase, intenzivnost bolečine (številčna ocenjevalna lestvica) in invalidnost (Oswestryjev indeks invalidnosti). Invalidnost je bila ocenjena od 0 do 100, pri čemer se 0-20 nanaša na minimalne omejitve, 21-40 na zmerne omejitve, 41-60 na očitne omejitve, 61-80 na največje omejitve in 81-100 na bolnike, priklenjene na posteljo.

Rezultati

Vključenih je bilo 161 udeležencev. V zdravo kontrolno skupino je bilo vključenih 50 udeležencev. 52 udeležencev je imelo subakutno bolečino v križu, 59 pa kronično bolečino v križu. Udeleženci v kontrolni skupini so imeli v povprečju bistveno nižjo telesno težo v primerjavi z obema skupinama z bolečinami v križu. Skupini s kronično bolečino v križu sta imeli podobne stopnje bolečine, vendar je imela skupina s kronično bolečino v križu višje ocene invalidnosti kot skupina s subakutno bolečino.

Obseg gibanja trupa je bil pri zdravih kontrolnih skupinah večji v vseh smereh v primerjavi z vsemi udeleženci z bolečinami v križu, razen pri desnem stranskem upogibu. Zdrave kontrole so imele debelejše ledvene mišice multifidus, razen v sproščenem stanju na desni strani. Mišice ledvenega multifidusa so bile najdebelejše pri zdravih kontrolnih skupinah, najmanjše pa pri skupini s kronično bolečino v križu. Pri vzdržljivosti ledvenih multifidusnih mišic površinska EMG ni pokazala razlik med skupinama. Vendar so podatki pokazali precejšnjo heterogenost, zato je potrebna previdnost.

Vprašanja in razmišljanja

Skupine so se pomembno razlikovale pri vseh značilnostih udeležencev, razen pri telesni višini. To pomeni, da te skupine na začetku zdravljenja niso bile primerljive. Vendar so analize razmerja med spolom, starostjo in telesno težo kot motečimi dejavniki pokazale le majhen vpliv na primarne rezultate.

Pri mišični vzdržljivosti, merjeni s površinsko EMG, ni bilo ugotovljenih razlik med skupinami. Vendar je bilo v analizo vključenih le 130 udeležencev, saj jih 21 ni doseglo 60-sekundnega zadržanja pri Biering Sorensenovem testu. Zanimivo je, da je bil le 1 od 50 udeležencev zdravih kontrol neuspešen, medtem ko jih je bilo 13 od 52 v skupini s subakutno in 17 od 59 v skupini s kronično bolečino v križu. To kaže na to, da bi lahko ugotovili razliko v mišični vzdržljivosti med skupinami, če bi bil test vzdržljivosti krajši in bi ga lahko opravili vsi udeleženci. Ker pa gre za test vzdržljivosti, je treba preveriti dovolj časa, zato so avtorji 60-sekundno zadržanje utemeljili na dokumentu, ki je pokazal, da imajo bolniki z visokim tveganjem za pritožbe v povprečju manj kot 58 sekund vzdržljivosti.>

Največje zmanjšanje debeline mišic je bilo ugotovljeno v prvih 12 tednih po epizodi bolečine v križu (razlika med zdravo kontrolo in skupino s subakutno bolečino v križu). Avtorji menijo, da je to mogoče razložiti z neuporabo ledvenega multifidusa z epizodo bolečine v križu. To atrofijo v prvi epizodi bolečine v križu so ugotovili tudi v drugih študijah. Menimo, da bi bilo zanimivo, če bi te mišice usmerili v preprečevanje prehoda v kroničnost, vendar za to misel nimamo nobenega dokaza.

Pogovori se z mano

Dobra stran te študije je uporaba validiranih naprav (Gyko 3D kinematika) in postopkov (površinska EMG) v standardiziranih pogojih. Manjkalo je le 5 podatkovnih točk, ki so bile imputirane z metodo Monte Carlo Markove verige. Ocenjena je bila povezava med spolom, telesno težo in starostjo s primarnimi izidi kot možnimi dejavniki, ki lahko povzročijo zmedo. Vendar menimo, da je bilo možnih spremenljivk, ki so vplivale na nastanek bolezni, več. Pomislite na primer na raven telesne dejavnosti v prostem času ali pri delu.

Nekateri vidiki ogrožajo zaključke. Avtorji navajajo, da izračun velikosti vzorca ni bil mogoč. Namesto tega so uporabili "splošen izračun" in v vsako skupino vključili 50 udeležencev. V podporo svojemu postopku se sklicujejo na članek, vendar se po pregledu zdi, da ta članek obravnava izračun velikosti vzorca na povsem drugem področju (pediatrična nevropsihologija). Zato se zdi, da predpostavka o 50 osebah v skupini ni podprta z nobenim znanstvenim virom na področju, ki je predmet preiskave, in je zato potencialna omejitev.

Sporočila za domovino

Ta študija, ki je preučevala značilnosti mišic pri bolečinah v križu, je pokazala, da imajo bolniki z bolečinami v križu manjši obseg gibanja in manjšo debelino ledvenih multifidusnih mišic v primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami. Razpon gibanja v fleksiji je bil zmanjšan za 15°, obseg gibanja v ekstenziji in lateralni fleksiji pa za 5°. Razlika v debelini mišic je bila približno 1 cm, kar je skoraj tretjina debeline mišic pri zdravih osebah. Bolniki s kronično bolečino v križu so imeli večjo invalidnost v primerjavi z bolniki s subakutno bolečino v križu.

Referenca

Hofste, A., Soer, R., Groen, G. J., van der Palen, J., Geerdink, F. J., Oosterveld, F. G., ... & Hermens, H. (2021). Funkcionalne in morfološke značilnosti ledvenega multifidusa v podskupinah z bolečino v križu v primarnem zdravstvenem varstvu. Muskuloskeletna znanost in praksa, 55, 102429.