Uvod

Sposobnost stabilizacije in uravnavanja medenice in spodnjega dela hrbta med premikanjem drugih delov telesa je znana kot nadzor gibanja ledveno-medeničnega dela. To naj bi bilo pomembno za preprečevanje poškodb in bolečin v križu. V splošni populaciji so bile ugotovljene povezave med izkrivljenim nadzorom gibanja ledveno-medeničnega dela pri ljudeh z bolečinami v križu v primerjavi z ljudmi brez teh bolečin. Kot tak se običajno šteje za dejavnik tveganja za nastanek ali razvoj bolečine v križu in naj bi negativno vplival na zdravljenje, če je nadzor na tem področju pomanjkljiv. Pri tekmovalcih v dvigovanju uteži se pogosto pojavljajo poškodbe medenice in spodnjega dela hrbta, zato je nadzor gibanja ledveno-medeničnega dela pri tekmovalcih v dvigovanju uteži bistvenega pomena za zaščito hrbtenice pred velikimi kompresijskimi silami. Kljub pogostemu očitanju slabega nadzora pa ta teorija o nadzoru gibanja ledveno-medeničnega sistema pri dvigovalcih uteži ni bila nikoli preučena, zato ostaja nejasno, ali jo je treba obravnavati kot dejavnik tveganja. Zato je ta študija ocenila nadzor gibanja v ledveno-medeničnem predelu pri telovadcih z bolečinami v križu in brez njih.

Metode

Kandidati za vključitev so bili lahko dvigovalci uteži z bolečinami v križu z minimalno jakostjo 1/10 po VAS in minimalnim trajanjem 4 tedne, ki so zaradi bolečin v križu poročali o omejitvah dejavnosti pri počepu, potisku na klopi in/ali mrtvem dvigu. Omejitve dejavnosti so merili s spremenjeno različico lestvice PSFS (Patient-Specific Functional Scale). Omejitev dejavnosti je bila opredeljena kot rezultat, nižji od 10 točk pri kateri koli od treh komponent dvigovanja uteži.

Avtorji so za oceno nadzora gibanja ledveno-medeničnega dela pri dvigovalcih uteži uporabili testno baterijo, ki jo je opisal Luomajoki et al. (2007 in 2008) za njihovo presečno študijo. Skratka, ta testna baterija je bila sestavljena iz 7 testov:

• Natakarski lok (nadzor upogibanja)
• Stojni zadnji nagib medenice (kontrola fleksije)
• Položaj z eno nogo (nadzor bočnega premika)
• izteg kolena v sedečem položaju (nadzor fleksije/rotacije)
• Premikanje četveronožca naprej (nadzor podaljšanja)
• Premikanje četveronožca nazaj (kontrola upogibanja)
• Upogibanje kolena v predklonu (nadzor raztezanja/rotacije)

Vsi testi so bili med izvajanjem trikrat za vsak testni položaj posneti z videoposnetkom. Nato je videoposnetke vizualno ocenil slepi fizioterapevt in preveril njihovo pravilnost. Test je bil izveden nepravilno, če športnik v nobeni od treh ponovitev ni vzpostavil pravilnega začetnega položaja. Izračunana je bila skupna ocena, ki je znašala od 0 do 13 točk.

Poleg tega so izpolnili vprašalnik o ozadju, ki se je nanašal na njihovo trenutno vadbo in tekmovanja ter trenutne poškodbe. Zapisana sta bila tudi vprašalnika Roland-Morris Disability Questionnaire in NPRS.

Rezultati

V študijo je bilo vključenih 40 tekmovalcev v dvigovanju uteži. Dvanajst udeležencev je imelo bolečine v križu, 28 pa ne. Na začetku so bile primerljive med skupinami.

Imeli so podobne značilnosti usposabljanja in tekmovanja.

Baterija testov za ocenjevanje nadzora gibanja v ledveno-medeničnem predelu pri dvigovalcih uteži ni pokazala pomembnih razlik v skupnih rezultatih med dvigovalci uteži z bolečinami v križu in brez njih.

Pri primerjavi različnih testov za ocenjevanje nadzora gibanja ledveno-medeničnega dela med dvigovalci uteži z bolečinami v križu in brez njih ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik.

Zato ni bilo bistvenih razlik v odstotkih udeležencev, ki so pozitivno ocenili teste za nadzor gibanja v ledveno-medeničnem delu telesa.

Vprašanja in razmišljanja

Kaj to pomeni? Bodisi da se pri dvigovalcih uteži z bolečinami v križu nadzor gibanja v ledveno-medeničnem delu ne razlikuje od nadzora gibanja pri dvigovalcih uteži brez bolečin, bodisi da ti testi ne morejo odkriti pomanjkljivega nadzora gibanja, bodisi oboje.

Sistematični pregled, ki ga je opravil Aasa et al. (2020) niso ugotovili razlik v razširjenosti ali resnosti patoanatomskih ugotovitev v ledvenem delu hrbtenice, ko so primerjali tekmovalce v dvigovanju uteži z bolečinami v križu in brez njih. To bi pomenilo, da nadzor nad gibanjem ledveno-medeničnega dela pri dvigovalcih uteži ni povezan s poškodbami. Številne študije iste raziskovalne skupine so pokazale, da izkušeni telovadci in dvigovalci uteži med počepi in mrtvimi dvigi prilagodijo svoj ledveno-medenični položaj in ne ohranjajo "stabilnega nevtralnega položaja" hrbtenice. To bi lahko pomenilo, da se mora ledveno-medenični del prilagoditi za učinkovito dvigovanje teh težkih bremen, kar smo preverili tudi v pregledu raziskave Mawston et al., (2021). Morda bi lahko namesto gibalna motnja rekli gibalna optimizacija. Navsezadnje je hrbtenica narejena tako, da se lahko prilagaja, zakaj se ne bi mogla?

Toda kakšne so razlike v nadzoru gibanja ledveno-medeničnega dela pri ljudeh z bolečinami v križu in brez njih iz splošne populacije? Čeprav obstaja razlika med ljudmi z bolečinami v križu in brez njih, to še ne pomeni, da so se pri ljudeh z izkrivljenim nadzorom gibanja v ledveno-križnem predelu bolečine v križu razvile zaradi teh prilagoditev. Morda so našli način, kako nadaljevati pot. Lahko kompenzirajo ali imajo manjše ali spremenjene razlike v gibanju.

Upoštevati je treba prisotnost drugih mišično-skeletnih poškodb na drugih delih telesa. Poleg spodnjega dela hrbta so bili poškodovani naslednji deli telesa: kolk/žleza/stegno, prsni koš, koleno, stopalo, rama, komolec in zapestje. Tudi to bi lahko vplivalo na gibe, vendar med dvigovalci s pomožnimi utežmi z bolečinami v križu in brez njih ni bilo opaziti razlik.

Pogovori se z mano

V našem pregledu raziskav Areeudomwong et al. (2020) smo že obravnavali vprašanje, da nimamo popolnega zlatega standarda, kar se je zgodilo tudi v tej študiji. Testna baterija, ki so jo opisali Luomajoki et al. (2007, 2008) je vizualno opazovanje gibanja hrbtenice. Avtorji so ugotovili, da ima zmerno zanesljivost med ocenjevalci in znotraj njih. Ker pa ni zlatega standarda, s katerim bi ga lahko primerjali, veljavnosti teh testov ni mogoče predpostavljati. Avtorji so navedli, da ima testna baterija "potencialno" diskriminativno veljavnost, kar je precej nejasno.

Poleg tega so bili gibi vizualno ocenjeni in posneti, tako da jih je lahko ocenil slepi raziskovalec. Posnetek si je lahko ogledal le enkrat. Vemo pa, da je vizualni pregled gibov na splošno malo zanesljiv in da moramo biti brez pravega zlatega standarda ali objektivnejše 3D-analize zelo previdni pri razlagi "napak in motenj gibanja".

Skupina telovadcev z bolečinami v križu je bila veliko manjša od skupine brez bolečin. Avtorji poudarjajo, da to povečuje tveganje za lažno negativne ugotovitve.

Skupine niso bile usklajene, vendar glede na primerljivost v izhodišču to ne bi smelo predstavljati težave.

Sporočila za domovino

V tej študiji je bil pregledan nadzor gibanja v ledveno-medeničnem predelu pri telovadcih z bolečinami v križu in brez njih z uporabo testne baterije, ki je temeljila na Luomajokiju et al. (2007). Pri nadzoru gibanja v ledveno-medeničnem predelu ni bilo razlik med tistimi, ki so imeli bolečine v križu, in tistimi, ki jih niso imeli. Ker testi niso pokazali razlik med tekmovalci v dvigovanju uteži z bolečinami v križu in brez njih, lahko domnevamo, da prisotnost gibalnih variacij v ledveno-križnem predelu ni dejavnik tveganja za bolečine v križu. Namesto tega je mogoče, da to odraža zgolj funkcionalno optimizacijo gibanja.

Referenca

Larsson H, Strömbäck E, Schau M, Johansson S, Berglund L. Nadzor gibanja v ledvenem delu hrbtenice pri tekmovalcih v dvigovanju uteži z bolečinami v križu in brez njih. Phys Ther Sport. 2023 Dec 4;65:74-82. doi: 10.1016/j.ptsp.2023.11.006. Epub pred tiskom. PMID: 38070289.