Raziskave
Koleno
3. januar 2022
Preventivni učinek prilagojenih vaj na patelarno tendinopatijo pri elitnih mladinskih športnikih
Uvod
Pri športih, kot sta odbojka in košarka, so značilni pogosti skoki in pristanki, zato je zanje značilna visoka prevalenca patelarne tendinopatije. Razširjenost naj bi bila med 32 in 45 % pri vrhunskih športnikih. Izkazalo se je, da se nadarjeni mladi športniki pogosto umaknejo iz teh športov, ko imajo težave, kot je patelarna tendinopatija, saj jih je pogosto težko zdraviti. Zaradi teh opažanj se je povečalo zanimanje za preventivne programe, namenjene splošno znanim dejavnikom tveganja, kot so pomanjkanje dorzifleksije gležnja, zmanjšana moč ekstenzorjev kolka, abduktorjev in zunanjih rotatorjev ter toga mehanika pristanka. Vendar je teh preventivnih programov malo, zlasti pri mladinski elitni populaciji, zato je bil cilj te študije raziskati učinkovitost prilagojenega programa vadbe na pojavnost patelarne tendinopatije pri mladih športnikih.
Metode
V tej prospektivni študiji, ki je bila izvedena v letih 2016 in 2017, so dve zaporedni leti spremljali mlade elitne odbojkarje in košarkarje. Prvo leto je bilo leto opazovanja, v katerem je bila zabeležena pogostost poškodb igralcev. V drugem letu so se poleg spremljanja športnikov izvajale prilagojene vaje, ki so temeljile na potrebah športnikov, opredeljenih v predsezonski oceni. Vsak program je trajal 15 do 20 minut in se je izvajal dvakrat tedensko v celotni sezoni (10 mesecev) med ogrevanjem.
Zanimivi rezultati so bili pojavnost patelarne tendinopatije na 1000 ur izpostavljenosti športnim dejavnostim. Za preverjanje učinkov posega na pojavnost patelarne tendinopatije je bila izvedena Coxova analiza preživetja.
Rezultati
Športniki, pri katerih se je razvila patelarna tendinopatija, so bili starejši od tistih, pri katerih se ni pojavila, pri moških pa je bila verjetnost 3,3-krat večja kot pri ženskah, vendar na te spremenljivke ni mogoče vplivati. Pri preučevanju učinka preventivnega programa je bilo ugotovljeno znatno zmanjšanje incidence patelarne tendinopatije. V letu opazovanja je bila incidenca patelarne tendinopatije 5,9 na 1000 ur izpostavljenosti, medtem ko je bila v letu intervencije incidenca 2,8 na 1000 ur izpostavljenosti. V prvem letu je 26 športnikov razvilo patelarno tendinopatijo, v intervencijskem letu pa le 13 športnikov. Izračunano razmerje tveganja je bilo 0,493, kar pomeni, da je bilo tveganje za nastanek patelarne tendinopatije v intervencijskem letu za 51 % manjše.
Vprašanja in razmišljanja
Kohorta, ki je bila uporabljena v tej študiji, je oblika neeksperimentalne zasnove, pri kateri se v določenem časovnem obdobju spremlja skupina ljudi s tveganjem za določen izid. Skupini se primerjata glede pojava bolezni ali stanja (pojavnost patelarne tendinopatije) v dveh skupinah ljudi, ki se razlikujeta po določeni značilnosti, dejavniku tveganja ali izpostavljenosti (prilagojen program vadbe). Ker je šlo za navzkrižno kohorto, so osebe iz ene kohorte (leto opazovanja) prešle v drugo kohorto (leto intervencije). Kohorte imajo prednost pred eksperimentalnimi študijami, kadar eksperimenti niso izvedljivi iz praktičnih ali etičnih razlogov. Vendar pa ni jasno in pojasnjeno, zakaj ni bila izvedena eksperimentalna študija, kot je RCT, saj se zdi izvedljivo in etično načrtovati takšno študijo.
O rehabilitacijskem statusu športnikov, pri katerih se je razvila patelarna tendinopatija, ni bilo predstavljenih nobenih podatkov, zato ni jasno, ali so nadaljevali in ponovili zdravljenje ali pa je bilo 13 primerov, pri katerih se je patelarna tendinopatija razvila v drugem letu, novih primerov. V tej študiji je bila uporabljena kohortna zasnova, kar pomeni, da ni jasno, ali je učinke resnično mogoče pripisati intervencijskemu programu, ki je sledil v drugem letu. Da bi to ugotovili, je treba izvesti randomizirano nadzorovano preskušanje. Kljub temu pa predložene informacije dajejo zanimive vpoglede, ki jih je mogoče podrobneje raziskati.
V intervencijskem letu se je tveganje za razvoj patelarne tendinopatije zmanjšalo, vendar se je to zgodilo zaradi učinka, opaženega pri moških odbojkarjih, saj so pri odbojkaricah opazili le malo sprememb pri zmanjšanju tveganja. Vendar pa so bili v košarki spremljani samo športniki moškega spola, zato ostaja nejasno, ali je ta učinek opazen tudi v tem športu.
Pogovori se z mano
Ta študija je predpisala prilagojen program na podlagi predsezonske ocene vsakega posameznega športnika. Zanimivo je, da so uporabili teste, ki se zlahka uporabljajo v resničnem življenju (kot so test izpadnega giba z utežmi, test mostu na stegenskih mišicah, pasivna notranja rotacija kolka ROM in počep na eni nogi). Zato ni treba imeti posebne ali drage opreme. Izbira teh testov je temeljila na poznavanju dejavnikov tveganja, povezanih s patelarno tendinopatijo, kot sta omejitev ROM dorzifleksije in šibkost mišic kolka.
O rezultatih predsezonske ocene so razpravljali fizioterapevt za ekipne športe in trenerji, vendar športnik žal ni bil vključen v proces odločanja. Pomemben vidik je skupno odločanje, ustrezna razlaga o pomenu prilagojenega programa pa je lahko ključnega pomena za skladnost in upoštevanje predpisanih vaj. Vendar pa je bil med ogrevanjem prisoten fizioterapevt ekipe, zato lahko domnevamo, da so bila navodila pravilno upoštevana.
V intervencijskem letu se je zmanjšala pojavnost patelarne tendinopatije, kar je zanimivo, saj je bilo zabeleženih več športnih ur (5 884 ur v opazovalnem letu in 6 104 ur v intervencijskem letu). Avtorji ta učinek pripisujejo preventivnemu programu, čeprav je to treba preveriti v strožji raziskavi RCT. Možno je, da je na manjšo pojavnost patelarne tendinopatije v intervencijskem letu vplival Hawthornov učinek, pri katerem lahko posameznik zaradi opazovanja poroča drugače.
Sporočila za domovino
Prilagojen program lahko zmanjša pojavnost patelarne tendinopatije pri elitnih mladinskih športnikih, ki igrajo odbojko in košarko. Program je bil zasnovan tako, da se je osredotočil na specifične motnje, ki so bile ugotovljene pri predsezonskem ocenjevanju vsakega posameznega športnika. Ko je bil program vadbe izveden v intervencijskem letu, so športniki sodelovali v programu na vsakem treningu 15-20 minut med ogrevanjem.
Referenca
NA KAJ MORATE BITI POZORNI, DA PREPREČITE POŠKODBE STEGENSKE MIŠICE, TELETA IN KVADRICEPSA
Ne glede na to, ali delate z vrhunskimi ali amaterskimi športniki, ne smete spregledati teh dejavnikov tveganja, zaradi katerih so lahko izpostavljeni večjemu tveganju za poškodbe. Na tem spletnem seminarju boste lahko odkrili dejavnike tveganja in jih med rehabilitacijo odpravili!
