Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Stranski učinek raztrganin ACL je tveganje za razvoj zgodnjega osteoartritisa (OA). Webster in Hewett nista ugotovila nobene razlike v tem tveganju, če so bile za zdravljenje raztrganine ACL uporabljene različne strategije zdravljenja. Menijo, da lahko na koleno vplivajo povečane sile, ki so posledica mišičnega neravnovesja in/ali slabosti. Šibkost kvadricepsa velja za glavno gonilo nastanka in napredovanja OA. Manj je znanega o vplivu moči mišic kolka na napredovanje OA. Rotacijska moč je bila v tej študiji še posebej zanimiva, saj naj bi vplivala na položaj kolena v čelni ravnini (varus/valgus). Zato so preučevali moč kolka po rekonstrukciji ACL in njeno povezanost s simptomi, zmogljivostjo in strukturnimi spremembami hrustanca.
Podatki iz te študije so bili pridobljeni iz kohortne študije Culvenorja et al. 2015, ki so ugotavljali dejavnike, povezane z OA kolena pri osebah, pri katerih je bila opravljena rekonstrukcija ACL. Ugotovili so povečano tveganje pri rekonstruiranih kolenih ACL v primerjavi z nasprotnim zdravim kolenom. Po rekonstrukciji ACL je bil še posebej prizadet patelofemoralni sklep. Zato je to študijo zanimala rotacijska moč mišic kolka, saj lahko vpliva na varus in valgus kolena ter posledično na obremenitev patelofemoralnega sklepa.
Eno leto po rekonstrukciji ACL je bila moč rotacije kolka ocenjena z ročnim dinamometrom. Ocena je bila opravljena pri bolniku v ležečem položaju, pri čemer je bil kolk nevtralen, koleno pa upognjeno za 90°. Moč je bila ocenjena trikrat, pri čemer je bila za vsako okončino določena najvišja vrednost. Te vrednosti so bile pomnožene z ročico vzvoda in normalizirane glede na telesno težo.
Poleg tega je bila funkcionalna zmogljivost ocenjena z enim skokom na razdaljo, trojnim skokom s križanjem, skokom vstran in dvigom na eno nogo.
1 leto in 5 let po rekonstrukciji ACL so udeleženci izpolnili lestvico KOOS (Knee Injury and Osteoarthritis Outcome Score). Pridobljena je bila tudi podskala KOOS-Patellofemoral (KOOS-PF). Pridobili so tudi posnetke magnetne resonance, na katerih so opisali okvare hrustanca v patelofemoralnem in tibiofemoralnem predelu.
Osnovne preglede je opravilo 111 udeležencev, petletno spremljanje pa 74 udeležencev. Pri moči zunanje rotacije v kolku je bila ugotovljena majhna razlika v višini 0,05 Nm/kg med rekonstruirano in kontralateralno okončino, ki je znašala 0,05 Nm/kg.
Manjša moč zunanje rotacije kolka po rekonstrukciji ACL je bila povezana s slabšimi simptomi po petih letih, merjenimi z ocenama KOOS in KOOS-PF. Manjša moč notranje rotacije je bila povezana le s slabšimi simptomi, izmerjenimi z oceno KOOS-PF po petih letih.
Boljša moč v notranji in zunanji rotaciji je bila povezana z boljšo uspešnostjo pri vseh funkcionalnih testih po 1 in 5 letih. Edina izjema je bila odsotnost povezave med močjo notranje rotacije kolka in skokom na razdaljo pri petih letih.
Zdi se, da ni povezave med močjo notranje ali zunanje rotacije kolka po rekonstrukciji ACL in poškodbami hrustanca v patelofemoralnem ali tibiofemoralnem predelu v enem letu. Verjetnost poslabšanja tibiofemoralnega hrustanca pa se je zmanjšala z večjo močjo zunanje rotacije kolka. Vsako povečanje moči zunanje rotacije kolka za 0,1 Nm/kg je bilo povezano z 0,61-krat manjšim tveganjem za poslabšanje hrustanca.
Ali je do zmanjšanja moči prišlo zaradi neustrezne rehabilitacije ali pa so udeleženci v času spremljanja zmanjšali stopnjo športne aktivnosti? Ali so se usmerili v vadbo moči mišic kolena, vendar so premalo pozornosti namenili bolj proksimalnim mišicam? Vsa vprašanja, ki izhajajo iz te študije.
Vsako izboljšanje moči zunanje rotacije kolka za 0,1 Nm/kg je bilo povezano z 0,61-krat manjšo pogostostjo poslabšanja hrustanca. Vendar to ni bilo povezano z radiografskim osteoartritisom po petih letih. Vendar to lahko pomeni, da lahko rotatorne mišice kolka pomembno ščitijo pred propadanjem hrustanca.
Podatki te študije so bili pridobljeni iz longitudinalne kohortne študije, ki je ocenjevala funkcionalne, simptomatske in strukturne rezultate po rekonstrukciji ACL. Zato v tej študiji ni bila izračunana velikost vzorca in ni bila vključena kontrolna skupina. Zaradi opazovalne narave študije ne moremo sklepati, v katero smer je učinek usmerjen. Prav tako ne moremo trditi, da je bila slabša moč vzrok za slabšo oceno KOOS, saj povezava ne pove ničesar o vzroku. Poleg tega ni mogoče določiti vpliva drugih spremenljivk, saj v študiji ni bilo nadzora nad motečimi dejavniki.
Zdi se, da je manjša moč zunanje rotacije kolka eno leto po rekonstrukciji ACL povezana s slabšimi funkcionalnimi rezultati pri petletnem spremljanju. Vendar ugotovljena razlika verjetno ni bila klinično pomembna.
Dodatno sklicevanje
Ne tvegajte, da bi spregledali morebitne rdeče zastavice ali na koncu zdravili tekače na podlagi napačne diagnoze! Ta spletni seminar vam bo preprečil, da bi storili iste napake, kot jih delajo številni terapevti!