Uvod

V tej študiji je bila preverjena zanesljivost in veljavnost novega testa za preverjanje funkcionalnega obsega gibanja v kolku. Test SOAR (Posterior Standing Overhead Arm Reach) je bil razvit kot merilo za raztezanje zaprte verige v kolkih. S tem testom lahko objektiviziramo izteg kolka na bolj funkcionalen način kot z običajno meritvijo iztega kolka v predklonu. Ker je bil ta test razvit šele pred kratkim, so ga avtorji najprej preverili na prostovoljnem vzorcu.

Metode

V raziskavo so bili vključeni asimptomatski prostovoljci, stari od 18 do 30 let. V zadnjih treh mesecih niso imeli bolečin v križu ali spodnjih okončinah, operacij, zlomov ali nevrološke patologije ter so imeli indeks telesne mase pod 30.

Raztezanje kolka sta z goniometrom izmerila dva zaslepljena preiskovalca v standardiziranem testnem položaju. Najprej je bila na tla tik pred prvo stopalo pacienta v tandemskem položaju nameščena nalepka. Nato je bilo preiskovancu naročeno, naj stoji z nogami v širini ramen in s peto netestne noge na nalepki. Udeleženec dvigne obe roki nad glavo in dvigne sprednji sprednji del stopala s tal, tako da je v stiku s tlemi le peta, teža telesa pa je na testni nogi. Nato je bilo treba potisniti boke naprej in iztegniti roke v zadnji del telesa, kolikor je bilo mogoče.

Postavitev goniometra je bila standardizirana: oporna točka je bila postavljena nad večji trohanter, proksimalna roka je bila postavljena na linijo, ki je pravokotna na linijo, ki povezuje ASIS in PSIS, distalna roka pa je bila postavljena v linijo s sredinsko linijo stegnenice.

Za dosego maksimalnega iztega v kolkih so bili izvedeni trije poskusi, vsaka noga pa je bila testirana trikrat, izmenično med obema nogama. Te meritve so nato primerjali, da bi določili zanesljivost testa SOAR med izvajalci in med izvajalci. Veljavnost testa je bila določena s primerjavo goniometričnih rezultatov z rezultati 3D zajemanja gibanja.

Medsebojna in notranja zanesljivost je bila ocenjena z uporabo koeficienta intraklasne korelacije (ICC), pri čemer so bile vrednosti < 0,4 interpretirane kot slaba, 0,40-0,59 kot poštena, 0,60-0,74 kot dobra in ⋝ 0,75 kot odlična zanesljivost. Za preverjanje veljavnosti so bili interpretirani Pearsonovi korelacijski koeficienti.

Rezultati

V študiji je sodelovalo petindvajset oseb s povprečno starostjo 24 let. Skupaj je bilo pregledanih 50 kolkov. Notranja zanesljivost obeh preiskovalcev je bila 0,77 (0,64-0,86) in 0,80 (0,68-0,88), kar kaže na odlično zanesljivost. Medsebojna zanesljivost je bila 0,65 (0,36-0,80), kar kaže na dobro zanesljivost med dvema neodvisnima pregledovalcema.

Standardna napaka merila je bila 2,5° in 3° za vsakega od ocenjevalcev, najmanjša zaznavna sprememba pa 3,5° in 4,2°. Ko smo rezultate primerjali s 3D zajemom gibanja, da bi ocenili veljavnost, je bilo jasno, da so meritve nizko do zmerno povezane.

Vprašanja in razmišljanja

Vsakodnevne dejavnosti večinoma zahtevajo gibanje kolkov z zaprto verigo, zato je bil ta test odličen ukrep za pridobitev dodatnih informacij. Leta 2010 je van Trijffel s sodelavci opravil sistematični pregled meritev pasivnega gibanja spodnjih okončin in ugotovil nezadostno zanesljivost pri merjenju iztegovanja kolka. Na splošno se te meritve izvajajo v položaju brez obremenitve in z nagnjenim pacientom, vendar se pri tem zanemarja vpliv stoječega položaja z obremenitvijo na rezultate meritev. V nekaterih primerih je to meritev v predklonu težko izvesti, zlasti kadar preiskovančeva roka ne more prijeti noge preiskovanca. Ta test SOAR je lahko dobra možnost za odpravo teh omejitev.

Ker ta test SOAR potrebuje le merilni trak in goniometer, je široko uporaben v klinični praksi in ne zahteva drage opreme. Z uporabo indikacije merilnega traku je mogoče test standardizirati, tako da spremembe položaja sčasoma le malo vplivajo na meritve. Skupaj z goniometrično meritvijo so otipali ASIS in PSIS, črta med njima pa je pokazala, kam naj se pravokotno postavi zgornja roka goniometra. Na ta način je test upošteval vpliv nagiba medenice.

Meritve 3D-posnetka gibanja so v približno 70 % primerov omogočile večji funkcionalni obseg gibanja v kolku. Avtorji navajajo, da je to razliko morda povzročila krivulja učenja. Poleg tega se je zaradi premikanja trupa morda premaknila tudi koža pod označevalci, kar je morda zmanjšalo razliko. Ali je to res veljavno?

Meritve 3D-posnetka gibanja so v približno 70 % primerov pokazale večji funkcionalni obseg gibanja v kolku. Avtorji navajajo, da je to razliko morda povzročila krivulja učenja. Poleg tega se je zaradi premikanja trupa morda premaknila tudi koža pod označevalci, kar je morda zmanjšalo razliko. Ali je to res veljavna meritev? Na podlagi teh rezultatov verjetno ne. Ob upoštevanju pripomb avtorjev pa bi se ta sklep lahko spremenil, če bi v prihodnjih študijah uporabili medicinsko slikanje.

Pogovori se z mano

Spodnje meje 95-odstotnih intervalov zaupanja kažejo, da je bila intrarateralna zanesljivost dobra. Povprečna vrednost ICC in zgornje meje kažejo na odlično zanesljivost znotraj posameznega izvajalca. Pri zanesljivosti med izvajalci je bila povprečna vrednost ICC dobra, vendar je bila spodnja meja intervala zaupanja le slaba, medtem ko zgornja meja kaže na odlično zanesljivost. Zato se zdi, da je natančnost veliko večja, če meritev opravi le en ocenjevalec (saj je interval zaupanja za intraratersko zanesljivost ožji). Primerjava med različnimi izpraševalci daje veliko večji interval zaupanja, zato ima lahko ta neposredna primerjava omejitve.

Dobra vidika sta randomiziran vrstni red meritev in neodvisna ocena obeh preiskovalcev, ki sta bila tudi slepa glede rezultatov (saj je dodatni preiskovalec prebral in zabeležil rezultate goniometra).

Pomembna stranska opomba, ki jo imam v zvezi s temi rezultati, je, da se zdi, da je najmanjša pomembna razlika majhna. Vendar morate upoštevati, da je ROM iztegovanja kolka majhen gib, s približno 30° celotnega ROM. Minimalno pomembna razlika 3-4° se zdi majhna, vendar glede na celoten ROM iztega kolka pomeni več kot 10 %. Zato bi morali pri tem ukrepu že doseči 10-odstotno spremembo, da bi lahko interpretirali rezultat.

Sporočila za domovino

Namesto primerjave teh rezultatov med neodvisnimi preizkuševalci se zdi, da lahko test SOAR daje dosledne rezultate, kadar ga uporablja en sam preizkuševalec. Zato se zdi, da bi ta test lahko služil kot ustrezno vzdolžno merilo za raztezanje kolka z zaprto verigo, ki bi merilo spremembe skozi čas. Upoštevati je treba minimalno pomembno razliko 3-4°, zato spremembe, ki so nižje, ne odražajo dejanskih sprememb v raztezanju ROM kolka. V prihodnjih študijah bi bilo treba raziskati, ali je ta test res veljavno merilo funkcionalnega obsega gibanja v kolku, saj je zaradi številnih težav veljavnost, izmerjena v tej študiji, lahko ogrožena.

Referenca

Grimes J, Wager J, Goldfarb J, Bauer P, Ferraro P, Loken M, Lynch R, Stegmann T. Predhodna študija zanesljivosti in veljavnosti testa SOAR (Posterior Standing Overhead Arm Reach) kot merila funkcionalnega gibanja iztega kolka. Musculoskelet Sci Pract. 2022 maj 25;61:102589. doi: 10.1016/j.msksp.2022.102589. Epub pred tiskom. PMID: 35661575.