Uvod

Kronična ahilova tendinopatija je stanje, za katero je značilna zelo lokalizirana bolečina na vstavku ali nekoliko bližje njemu. Prizadene lahko posameznike vseh starosti ter povzroča hude bolečine in invalidnost. Zaradi kroničnosti bolezni jo je pogosto težko obvladati, zato je treba pričakovati dolgotrajno okrevanje. Raziskovali so ekscentrično vadbo in več fizikalnih metod, da bi ugotovili, ali imajo mesto pri zdravljenju ahilove tendinopatije. Učinkovitost ekscentrične vadbe je bila dokazana že v več sistematičnih pregledih, zlasti pri tendinopatiji srednjega dela Ahilove tetive. Glede na to, da se v kliničnem okolju še vedno uporabljajo fizikalne metode, je treba preveriti njihovo učinkovitost kot morebitno dopolnilo k ekscentrični vadbi, za katero so pri tendinopatiji Ahilove tetive že zbrani trdni dokazi. Ta študija to podrobneje obravnava.

Metode

Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave o Ahilovi tendinopatiji, ki so primerjale fizikalne metode v kombinaciji z ekscentričnimi vajami z izključno ekscentričnimi vajami. Kronična ahilova tendinopatija je bila opredeljena kot simptomi 2-6 cm proksimalno od kalkanealnega vložka, ki trajajo več kot 3 mesece in se niso odzvali na neoperativno zdravljenje.

Opazovani rezultati so bili VISA-A, ki preverja klinično resnost Ahilove tendinopatije na lestvici od 0 do 100, NPRS in bolečina zaradi obremenitve, merjena z NRS. Rezultati so bili preverjeni v kratkoročnem (4 tedni) in dolgoročnem spremljanju (12-16 tednov).

Študije so morale vključevati skupino z ekscentrično vadbo kot primerjalno skupino s fizikalno metodo s programom ekscentrične vadbe. Fizikalne metode, vključene v to študijo, so lahko udarni valovi, nizkonivojska laserska terapija, nočna opornica in Astym.

Rezultati

V pregled je bilo vključenih osem študij, v katerih so sodelovali udeleženci s kronično ahilovo tendinopatijo, stari med 18 in 70 let. V kratkoročnem in dolgoročnem spremljanju je bilo skupaj preučenih 199 in 421 oseb. V skupini fizikalnih modalitet in ekscentričnih vaj (PMEE) so v treh študijah uporabljali udarni val, v dveh nizkonivojsko lasersko terapijo, v eni študiji so uporabljali nočne opornice, v eni ortoze za noge in v eni Astym.

Pri kratkoročnem spremljanju ni bilo ugotovljenih razlik med PMEE in EE pri VISA-A (SMD=0,03 (95 %CI -0,46-0,53)) in NPRS (SMD=-0,16 (95 %CI -0,72-0,40)). Bolečine, ki jo je povzročila obremenitev, v 4 tednih niso preučevali.

Pri dolgoročnem spremljanju med skupino PMEE in skupino z ekscentrično vadbo niso bile ugotovljene pomembne razlike pri VISA-A (SMD=0,43 (95 %CI -0,05-0,92)), NPRS (SMD=-0,39 (95 %CI-1,11-0,32)) in bolečini, ki jo povzroča obremenitev (SMD=-0,46 (95 %CI -1,08-0,15)).

Vprašanja in razmišljanja

Rezultati dolgoročnega spremljanja VISA-A so pokazali, da je učinek mejen in ni pomemben v korist ekscentrične vadbe. Zaradi velike do zmerne heterogenosti teh rezultatov lahko sklepamo, da je treba zaključke razlagati previdno. Domnevamo, da ekscentrična vadba izboljša natezno trdnost ahilove tetive, kar dodatno zmanjša obremenitev. Predlagani fizikalni načini ne povzročijo takšnega povečanja natezne trdnosti, zato so pri zdravljenju ahilove tendinopatije neučinkoviti.

Pogovori se z mano

Omejitev na angleške študije bi lahko v rezultate vnesla jezikovno pristranskost. Ker je bilo tveganje pristranskosti nizko, so bile vključene visokokakovostne študije, kar je privedlo do zanesljivih rezultatov. Avtorji so ugotovili, da ni bilo znakov pristranskosti objave. Poleg tega je bila metodologija te študije dobro izvedena in je izpolnjevala zahteve za sistematične sinteze in metaanalize.

Sporočila za domovino

Ker fizikalne metode, kot sta terapija z udarnimi valovi in nizkonivojska laserska terapija, v primerjavi z ekscentričnimi vajami ne prinašajo dodatnih koristi, je slednja možnost še vedno temelj zdravljenja ahilove tendinopatije. Ker so bile v ta pregled vključene visokokakovostne študije z nizkim tveganjem pristranskosti, je zanesljivost dokazov visoka. Na podlagi teh visokokakovostnih študij je bil povzet odmerek ekscentrične vadbe pri ahilovi tendinopatiji, in sicer 3 serije po 15 ponovitev dvakrat na dan v trajanju 12 tednov, oboje v stoječem položaju na upognjenem in iztegnjenem kolenu.

Referenca

Arora, N. K., Sharma, S., Sharma, S. in Arora, I. K. (2022). Fizikalne metode z ekscentrično vadbo niso boljše od same ekscentrične vadbe pri zdravljenju kronične ahilove tendinopatije: Sistematični pregled in metaanaliza. Stopalo, 53, 101927.