Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Vaje za globoke upogibalke vratu so se izkazale za uspešne pri zdravljenju nelagodja v vratu in izboljšanju funkcije vratu. Slaba uspešnost pri testu kraniocervikalne fleksije je povezana z disfunkcijo globokih vratnih upogibalk. Vaje za globoke upogibalke vratu so bile boljše od drugih vrst vaj glede bolečine, invalidnosti in obsega gibanja (ROM). Z lokalnimi analgetičnimi učinki, ki jih ima pri ljudeh z bolečinami v vratu, je učinkovita strategija za krepitev moči pri ljudeh z bolečinami v vratu.
Nekateri bolniki pa imajo težave z natančnim izvajanjem te vrste vadbe. Še posebej doma, ko nimajo vašega vodstva, da bi selektivno aktivirali globoke mišice upogibalke vratu, ne da bi kompenzirali z drugimi mišicami. Avtorji pričujoče študije so predlagali izvajanje vaj za vratno retrakcijo, saj te povzročajo največji upogib zgornjega dela vratne hrbtenice. Pričakovali so, da bo to privedlo do večje aktivacije globokih upogibalk vratu kot vaje za upogibanje vratne hrbtenice z manjšo obremenitvijo. Zato se v tem pregledu podrobneje ukvarjamo z vajami za vratno retrakcijo pri bolečinah v vratu.
V randomizirani eksperimentalni študiji z dvema ramenoma pred testiranjem in po njem so bili zajeti udeleženci z bolečinami v vratu in indeksom invalidnosti vratu z več kot 16 %. Glavna intervencija je vključevala izvajanje vaj za vratno retrakcijo. Te vaje so se izvajale 3 minute na serijo, skupaj 3 serije. Udeleženci so sedeli v pokončnem položaju in nežno sami izvajali nadtlak v končnem obsegu vaje za umik vratne hrbtenice.
Kontrolna skupina je izvajala vaje za kraniocervikalno fleksijo v ležečem položaju s pokrčenimi koleni. Te vaje so bile izvedene z uporabo naprave za povratno informacijo o pritisku. Uporabite znane vrednosti 22, 24, 26, 28 in 30 mmHg.
Zanimal nas je rezultat hipoalgezije, izmerjen z algometrijo za merjenje praga bolečine ob pritisku. Ta je bila ocenjena med tilnikom in hrbtnim odrastkom C2 ter na fasetnem sklepu C5-C6. Meritve so bile opravljene pred randomizacijo in takoj po intervenciji.
V študijo je bilo vključenih 20 udeležencev, ki so bili randomizirani v intervencijsko skupino, ki je izvajala vaje za vratno retrakcijo, ali v kontrolno skupino, ki je izvajala vaje za globoko upogibanje vratu. Na začetku so se statistično značilno razlikovali pri merjenju intenzivnosti bolečine s 4 postavkami. Pri trajanju simptomov na začetku ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik, vendar je bilo povprečno trajanje v skupini, ki je izvajala vaje za vlek vratne hrbtenice, skoraj dvakrat daljše.
Analiza je pokazala pomembne učinke pred začetkom in koncem zdravljenja v obeh skupinah pri primarnem rezultatu, tj. pragu bolečine zaradi pritiska. Poleg izboljšanja primarnega rezultata so bili pomembni učinki pred in po zdravljenju opaženi tudi pri sekundarnih rezultatih ROM vratu, trenutni intenzivnosti bolečine in lokaciji simptoma. Statistično pomemben je bil tudi učinek interakcije pri ROM vratu. Učinkov v skupini niso opazili.
Avtorji so navedli, da se je pri skupini, ki je izvajala vaje za vratno retrakcijo, bolj izboljšala hipoalgezija in ROM vratu. To velja za spremembe znotraj skupine. Vendar med skupinami ni bilo opaziti razlik. V obeh skupinah se je stanje izboljšalo, vendar nobena od intervencij ni bila boljša. Namen te študije je bil primerjati obe intervenciji med seboj. Zato se sprememba znotraj skupine ne sme uporabiti za oceno učinkovitosti intervencij.
Analiza znotraj skupine je pokazala, da se je pri obeh skupinah izboljšala intenzivnost bolečine in lokacija bolečine že po eni seansi, ki je trajala 9 minut, zato se zdi, da sta lahko obe intervenciji koristni.
Ugotovljeno je bilo, da vaje za vlek vratne hrbtenice povzročajo pomemben učinek interakcije za ROM z veliko velikostjo učinka. Vaja za retrakcijo vratne hrbtenice je zagotovila večji odstotek izboljšanja z veliko velikostjo učinka (g = 1,259) v primerjavi z vadbo za kraniocervikalni upogib. To je bil sekundarni rezultat in razlago te ugotovitve bi bilo treba dodatno raziskati.
Zdi se smiselno raziskati učinek vaj za umik vratne hrbtenice. Ko umaknete vrat, samodejno upognete tudi zgornji del vratne hrbtenice in tako uporabite globoke vratne mišice upogibalke vratu.
Avtorji pa opozarjajo na uporabo vaj za retrakcijo pri sindromu derangementa pri osebah, ki imajo po metodi McKenzie prednost pred smerjo ekstenzije vratne hrbtenice. Nato avtorji v metodologijo vključijo bolnike s smerno preferenco za raztezanje. Vendar so navedli: "Ker se lahko simptomi med postopkom diagnosticiranja sindroma iztirjenja spremenijo, potrditve sindroma iztirjenja ni mogoče vključiti v merila za vključitev pred zbiranjem podatkov, diagnozo pa je bilo treba postaviti po zaključku zbiranja podatkov." To je težava, saj bodo vključili le tiste, za katere je bolj verjetno, da se bodo odzvali na zdravljenje. Seveda so potem verjetno boljši pri izvajanju vaj za vratno retrakcijo. To bi bilo tako, kot da bi ocenili nov test za raztrganine ACL, vendar bi najprej izključili vse tiste, ki so imeli na primer negativen Lachmannov test.
Ali so se ljudje bolje odzivali na vaje za vratno retrakcijo, bi bilo najbolje preveriti v analizi podskupin.
To je bilo majhno predhodno predtestno in posttestno randomizirano kontrolirano preskušanje. Rezultati so pokazali, da bi skupina, ki izvaja vaje za vratno retrakcijo, lahko imela boljše učinke v primerjavi s skupino, ki izvaja vaje za globoko upogibanje vratu. Vendar to odraža spremembe znotraj skupine v času in ni bil cilj študije. Zdi se, da sta obe intervenciji učinkoviti pri izboljšanju bolečine pri ljudeh z bolečinami v vratu.
Prenesite si ta brezplačni program za domačo vadbo za svoje bolnike, ki trpijo zaradi glavobolov. Samo natisnite ga in jim ga izročite, da bodo lahko te vaje izvajali doma.