Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Temelj rehabilitacije po poškodbi sprednje križne vezi, ne glede na to, ali gre za kirurško ali neoperativno zdravljenje (ACLR), je ponovna vzpostavitev moči kvadricepsa. Obstaja več možnosti merjenja, na primer merjenje izometrične ali izotonične moči, pri čemer je slednja zlati standard. Omejitev teh standardnih merilnih metod je, da zahtevajo specializirano in pogosto drago opremo. V preteklosti je bilo ugotovljeno, da so preskokovni testi povezani z močjo kvadricepsa, vendar jih v začetnih fazah poškodbe ACL ni primerno uporabljati. Uporabljata se lahko testiranje največjega možnega števila ponovitev in dinamometrija, ki pa prav tako zahtevata specializirano opremo. Ker to v okviru rehabilitacije ni vedno dostopno, bi bilo zanimivo razviti terenske teste, s katerimi bi lahko zanesljivo izmerili moč. Test dviga na eni nogi je takšen terenski test, ki je bil razvit za ocenjevanje moči kvadricepsa po ACLR, vendar je bila ta študija izvedena, da bi ugotovili, ali ta test resnično odraža moč kvadricepsa.
Sedanja študija je bila izvedena na podlagi randomiziranega kontroliranega preskušanja SUPER-Knee, ki je v teku. Uporabljena je bila presečna analiza izhodiščnih podatkov prvih 50 udeleženk in 50 udeležencev. V zadnjih 9-36 mesecih so bili operirani na ACLR in so imeli zdravo kontralateralno koleno brez predhodnih operacij.
V tej RCT SUPER-Knee, ki je v teku, ugotavljamo, ali je vadbena terapija pod nadzorom SU in rehabilitacija z izobraževanjem bolnikov (SUPER) boljša od kontrolne raziskave z minimalnim posegom za izboljšanje bolečine, funkcije in kakovosti življenja pri mladih odraslih s stalnimi simptomi po operaciji ACLR. Udeleženci so bili ob operaciji ACLR stari med 18 in 40 let in so poročali o simptomatskem kolenu, kar je bilo opredeljeno kot povprečna ocena KOOS na področjih bolečine, simptomov, funkcije pri športu/rekreaciji in kakovosti življenja (KOOS4) pod 80/100.
Vključeni udeleženci so opravili test dviga na eni nogi, da bi ocenili moč kvadricepsa po ACLR. Sedeli so na podstavku z nastavljivo višino, pri čemer je bila peta stopala 10 cm pred robom podstavka, koleno pa je bilo pod kotom 90°.
Dobili so navodilo, naj vstanejo stoje in se sklonijo nazaj, dokler se ne dotaknejo podstavka. Morali so jo ponoviti čim večkrat. Število ponovitev je sledilo ritmu metronoma, ki je bil nastavljen na 45 udarcev na minuto (en udarec navzgor in en udarec navzdol). V primeru treh kršitev protokola (dotik tal z nasprotno nogo, izguba tempa z metronomom ali nenadzorovan stik s podstavkom) ali ko se je udeleženec ustavil, se je test končal. Število ponovitev je bilo zabeleženo, vprašali pa smo jih, kaj jih je oviralo pri izvedbi več ponovitev. Test je bil ponovljen na drugi strani. Obe strani smo primerjali z izračunom indeksa simetrije okončin, tako da smo število ponovitev v kolenu ACLR delili s kontralateralnim kolenom in pomnožili s 100.
Nato je bil udeleženec testiran na izokinetičnem dinamometru z nogo v 60-stopinjskem upogibu v kolenu. Udeleženci so sedeli z netestno nogo in trupom, stabiliziranima na stolu, testna noga pa je bila pritrjena na nepremično roko neposredno proksimalno od zgornjega lateralnega malleola. Po ogrevalnem poskusu pri 50 % največjega napora, s katerim so se udeleženci seznanili s testom, so dobili navodilo, naj nogo odrinejo čim močneje in čim hitreje. Opravljeni so bili trije poskusi, ki so bili ločeni z minuto počitka. Zabeležen je bil največji največji navor, ki je bil normaliziran glede na telesno težo. Tudi tu je bil izračunan indeks simetrije okončin.
V študijo je bilo vključenih 100 udeležencev (50 moških in 50 žensk). V povprečju so bili stari 30 let, njihov povprečni indeks telesne mase pa je bil 27 kg/m2. Mediana vzorca je bila 31 mesecev po ACLR (interkvartilni razpon IQR 24-35).
Pri testu dviga na eni nogi so opravili povprečno 13 (IQR 9-20) in 17 (11-24) ponovitev na poškodovani in nepoškodovani okončini. Izokinetično merjenje moči za oceno moči kvadricepsa po ACLR je pokazalo povprečno moč 2,09 Nm/kg in 2,33 Nm/kg na ACLR oziroma nepoškodovani nogi.
Pri preučevanju povezave med testom dviga na eni nogi in izokinetično meritvijo moči so avtorji ugotovili, da sta obe meritvi povezani. Ta povezava je bila opažena tako pri ACLR kot pri nepoškodovani nogi.
Pomemben vidik, ki ga je treba poudariti, je razlika v metodah merjenja. Pri ocenjevanju moči kvadricepsa po ACLR v tej študiji so se meritve moči kvadricepsa razlikovale. Zlato standardno merjenje zahteva ustvarjanje sile pri 60° upogibu kolena, medtem ko je bil test dviga na eni nogi izveden pri 90° upogibu kolena. Prav tako je zlati standard meritev odprta kinetična veriga, ki je bila primerjana s testom zaprte kinetične verige. Ker lahko ta razlika vpliva na biomehaniko sklepov, je mogoče, da jih ni mogoče neposredno primerjati. Po drugi strani pa ni razloga, da ne bi izvajali teh odprtih gibov kinetične verige, saj je bilo ugotovljeno, da ne povečujejo ohlapnosti presadka (Forelli et al. 2023).
Za količinsko opredelitev moči je bil uporabljen najvišji največji navor na izokinetični napravi biodex in ne povprečje treh ponovitev. Strah in oklevanje lahko vplivata na proizvodnjo moči, zato razumem, da uporabljajo največjo zabeleženo vrednost moči, da bi bila čim bolj reprezentativna za največjo moč. V drugih študijah, ki merijo mišično silo, se pogosto uporablja povprečna vrednost, zato je treba to upoštevati pri primerjanju rezultatov med takšnimi študijami.
V tej študiji je bilo zanimivo napovedovanje moči kvadricepsa na podlagi rezultata testa dviga na eni nogi. V spodnji tabeli lahko vidite, da lahko za vsako ponovitev testa dviga na eni nogi ocenite moč kvadricepsa za ACLR ali nepoškodovano okončino.
Stopnja povečanja moči kvadricepsa se je zmanjšala pri višjih vrednostih uspešnosti vzpona na eni nogi. To pomeni, da je napovedovanje moči kvadricepsa na podlagi števila ponovitev pri testu dviga na eni nogi uporabno zlasti takrat, ko je mogoče narediti manj ponovitev. To kaže, da lahko uspešnost pri testu dvigovanja na eni nogi pomembno pokaže moč kvadricepsa, zlasti pri manj funkcionalnih posameznikih.
Zgornja tabela je ocena moči kvadricepsa, ki izhaja iz števila ponovitev pri testu dviga na eni nogi. Avtorji so omenili, da je uspešnost pri testu dvigovanja na eni nogi pojasnila približno 40-50 % variance v moči kvadricepsa. Drugi dejavniki, kot so ravnotežje, motivacija in mišična vzdržljivost v daljšem časovnem obdobju v primerjavi s hitrim in izoliranim petsekundnim gibanjem na izokinetičnem aparatu biodex. Pomembno je, da so bile povezave med testom dviga na eni nogi in močjo kvadricepsa ne glede na poškodbo kolena, operacijo v preteklosti (s posegom na meniskusu ali brez njega) in prisotnost simptomov kolena.
Avtorji niso imeli na voljo podatkov, ki bi presegali 35 ponovitev testa dvigovanja na eni nogi. Zato ne moremo reči, ali obstaja učinek zgornje meje ali ne. Pomembno pa je opozoriti, da lahko nekdo, ki doseže večje število ponovitev, znatno zaščiti koleno pred razvojem OA kolena po petih letih, tudi če je to nadzorovano glede na starost, spol, indeks telesne mase in izhodiščno bolečino, kot so preučevali Thorstensson in sod. (2004).
Po poročilih naj bi učinkovitost pri testu dviga na eni nogi omejevala utrujenost ne le kvadricepsa, temveč tudi glutealnih mišic. To lahko pomeni tudi, da se za izvedbo naloge uporablja druga strategija gibanja. Vendar je lahko bolečina prav tako omejujoč dejavnik. Za izboljšanje uspešnosti pri tem testu bi bilo priporočljivo izvajati vaje, pri katerih ne prevladujejo le kolena, temveč tudi kolki.
S testom dviga na eni nogi je bilo mogoče oceniti moč kvadricepsa po ACLR na tem vzorcu mladih odraslih. Ta test je bil povezan z rezultati moči, izmerjenimi z zlatim standardom, izokinetičnim biodexom). Na ta način lahko ocenite moč osebe, ne da bi za to potrebovali specializirano opremo. Ta metoda je bila še posebej primerna za posameznike z nizkimi funkcijami, saj je bila napoved moči kvadricepsa na podlagi števila ponovitev pri testu dviga na eni nogi natančnejša, če je bilo mogoče narediti manj ponovitev.
Dodatno sklicevanje
Prijavite se za to Brezplačni spletni seminar in vodilni strokovnjak za rehabilitacijo ACL Bart Dingenen vam bo natančno pokazal, kako zmorete več pri rehabilitaciji ACL in odločanju o vrnitvi v šport