Ellen Vandyck
Vodja raziskav
Padci so povezani z neugodnimi posledicami, zlasti pri starejši populaciji. Tako se ravnovesje včasih obravnava kot parameter zdravja. Vendar tega pogosto ne ocenjujemo, zato to pogosto odkrijemo šele, ko se ravnovesje poslabša. V tej luči smo v pričujoči študiji preučili preprost test ravnotežja in želeli ugotoviti, ali je povezan s smrtnostjo zaradi vseh vzrokov in ali lahko poleg demografskih, antropometričnih in kliničnih podatkov poda pomembne napovedne informacije. Ali torej obstaja povezava med 10-sekundnim ravnotežjem na eni nogi in preživetjem?
Za preučitev raziskovalnega vprašanja so bili v študiji uporabljeni podatki iz kohorte CLINIMEX Exercise. Ta kohorta je bila ustanovljena leta 1994, da bi preučila morebitne povezave med telesno pripravljenostjo, dejavniki tveganja za srce in ožilje ter umrljivostjo. Pričujoča študija je bila prospektivna kohortna študija s podatki 1702 bolnikov iz kohorte CLINIMEX. Ob prvi oceni so bili stari od 51 do 75 let. Opravljene so bile antropometrične meritve, ki so vključevale merjenje višine, teže in kožnih gub. Nato so izračunali indeks telesne mase in razmerje med težo in višino. Debelost je bila opredeljena kot indeks telesne mase 30 kg/m2 ali več. Anamnezo smo pridobili tako, da smo zabeležili prisotnost ali odsotnost znanih pomembnih bolezni in redno jemanje zdravil.
Ocenjevanje se je nadaljevalo tako, da se je udeleženec postavil na eno nogo (po lastni izbiri na levo ali desno). Statično ravnotežje je bilo ocenjeno kot sposobnost, da v tem položaju zdržite 10 sekund. Stopalo druge noge je bilo postavljeno za stoječo nogo, udeleženci pa so morali roke držati sproščeno ob telesu in pogled usmeriti v določeno točko v višini oči na razdalji dveh metrov. Dovoljeni so bili največ trije poskusi. Ko udeleženci tega položaja niso mogli zadržati 10 sekund, so bili razvrščeni kot NO. Ko so udeleženci uspešno opravili 10-sekundni položaj, so bili razvrščeni kot DA.
Preučevani vzorec je bil star 61,7 (+/-6,8) let. Večina udeležencev je bila moškega spola (68 %). Skupno 348 udeležencev (20,4 %) ni uspešno opravilo testa in so bili razvrščeni kot NO. Raziskava je pokazala, da višja kot je starost, večji je delež oseb, ki ne opravijo testa. V povprečnem času spremljanja 7 let je umrlo 123 udeležencev (7,2 %). Rezultati so pokazali, da je bil delež smrtnih primerov bistveno večji v skupini NE v primerjavi s skupino DA. Skupaj je umrlo 4,6 % in 17,5 % bolnikov iz skupin DA in NE. V vsaki skupini je tako umrlo približno 60 oseb, vendar je bilo v skupini NE 348 oseb, medtem ko je bilo v skupini DA 1354 udeležencev. To pomeni, da je absolutna razlika znašala 12,9 %, pri čemer je pomembno, da ni bilo razlik glede na glavne vzroke smrti.
Udeleženci, ki niso bili sposobni opraviti 10-sekundnega stoječega položaja na nogah, so imeli bolj nezdrav profil. Imeli so več koronarne bolezni, hipertenzije, dislipidemije in debelosti. Prisotnost sladkorne bolezni je bila trikrat pogostejša v skupini NO (37,9 %) v primerjavi s skupino YES (12,6 %). Ta razlika je bila statistično pomembna.
V študiji so bile izdelane tudi Kaplan-Meierjeve krivulje za analizo preživetja v obeh skupinah. Presenetljivo je, da se verjetnost preživetja v skupini NO hitro zmanjša. Povezava med 10-sekundnim ravnotežjem na eni nogi in napovedjo preživetja je torej obstoječa.
Po opravljenih prilagoditvah so bila razmerja tveganja 2,18 in 1,84 za prilagojeno starost ter za prilagojeno starost, spol, indeks telesne mase in klinične spremljajoče bolezni.
Rezultati te študije so pokazali, da je ravnotežje dejavnik, ki določa tveganje za zgodnjo smrt. Sposobnost opraviti 10-sekundni test ravnotežja na eni nogi se s staranjem zmanjšuje. Vendar pa je bilo po prilagoditvi starosti in celo drugim pomembnim parametrom tveganje za zgodnjo smrt večje med tistimi, ki niso bili sposobni stati na eni nogi 10 sekund. Pomembno je, da so bili podatki v tej študiji zelo dostopni, saj je manjkalo manj kot 1 % podatkov.
Izključeni so bili posamezniki z nestabilno hojo in/ali znaki vestibularne ali otonevrološke disfunkcije. Na ta način so poskušali zmanjšati vpliv motenj ravnotežja. V študijo so bili vključeni le posamezniki, stari od 51 do 75 let, saj so krivulje preživetja, izračunane pred analizo podatkov, pokazale, da je bilo to starostno obdobje ustrezno. Zanesljivost tega testa je zmerna do dobra na podlagi dokazov za teste z eno nogo. Prednost te študije je bila v tem, da sta mediana spremljanja in odstotek smrtnih primerov zagotovila 92-odstotno moč za preučitev raziskovalnega vprašanja. Ena od omejitev je bila, da ni bilo podatkov o padcih v preteklosti. Prav tako niso bili na voljo podatki o dejavnosti in gibanju, prehranjevalnih navadah, kajenju in uporabi zdravil.
Študija je pokazala pomembne povezave med nezmožnostjo dokončanja testa ter zabeleženimi demografskimi in antropometričnimi spremenljivkami. Najvišja korelacija je bila ugotovljena pri starosti. Zdi se logično, da starost vpliva na ravnovesje pri večini ljudi. Vendar pa je starostno prilagojeni HR še vedno kazal na povečano tveganje za umrljivost zaradi vseh vzrokov pri tistih, ki ne morejo stati 10 sekund na eni nogi. Torej ne gre samo za starost.
10-sekundni test ravnotežja in preživetja na eni nogi je pokazal, da je bilo v skupini NO več udeležencev s sladkorno boleznijo. To lahko kaže, da so imeli ti udeleženci subklinične znake motenj osrednjega živčnega sistema, kar kaže na morebitno potrebo po intervencijah za urjenje ravnotežja pri tej podskupini ljudi. Poleg tega je bila v skupini NO povezava z visokim razmerjem med obsegom pasu in višino. To pomeni, da je večji obseg pasu lahko bolj povezan z nestabilno držo in lahko poveča tveganje za padce. Poleg tega izguba ravnotežja in gibljivosti skupaj s sarkopenično debelostjo, za katero je značilna nizka raven skeletne mišične mase in visoka raven maščobnega tkiva, škoduje splošnemu zdravju. V študiji je bil preučen indeks C, da bi ugotovili, ali lahko informacije, pridobljene z 10-sekundnim testom stoje na eni nogi, izboljšajo napovedovanje umrljivosti zaradi vseh vzrokov. Indeks C 1,0 pomeni popolno napoved umrljivosti zaradi vseh vzrokov. Z dodajanjem rezultatov tega testa se je napoved modela povečala za 0,01. Izračunali smo neto izboljšanje prerazvrstitve (NRI), da bi preverili, ali se tveganje za zgodnjo smrt poveča, če v napovedni model dodamo podatke iz 10-sekundnega testa stoje na eni nogi. Za oceno sposobnosti napovedovanja zgodnje smrti je bila izračunana integrirana izboljšava diskriminacije (IDI). Obe sta pokazali, da je 10-sekundni test z eno nogo prispeval k napovedovanju umrljivosti.
Normalno je, da se ravnotežje s starostjo zmanjšuje. Vendar pa je bila boljša sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni nogi 10 sekund povezana z manjšim tveganjem za zgodnjo smrt. Zato obstaja povezava med 10-sekundnim ravnotežjem na eni nogi in preživetjem. Ta povezava se je ohranila tudi po prilagoditvah glede na starost, spol, indeks telesne mase in klinične spremljajoče bolezni (vključno s koronarno boleznijo, hipertenzijo, sladkorno boleznijo, debelostjo in dislipidemijo). Ta izjemno enostaven in hiter test je lahko zanimivo orodje za ocenjevanje ravnotežja pri odraslih srednjih let in starejših odraslih v praksi. V tej študiji ni bil ocenjen vpliv določenega načina zdravljenja na izid ravnotežja.
Preberite: Povezanost moči plantarnih upogibalk gležnja z ravnotežjem in hitrostjo hoje
Pripravili smo 100 % brezplačno e-knjigo, ki vsebuje 21 najuporabnejših ortopedskih testov za posamezno področje telesa, ki vam bodo pomagali postaviti pravilno diagnozo že danes!