Torakolumbalni sindrom | Diagnoza in zdravljenje

Uvod in patofiziologija

Pri bolnikih, ki imajo bolečine v križu, pa tudi ipsilateralne bolečine v gluteumu in dimljah, gre lahko za preneseno bolečino zaradi spinalne nocicepcije iz torakolumbalnega prehoda, skrajšano TLJ. Robert Maigne je leta 1974 prvič opisal torakolumbalni sindrom, zato je ta sindrom splošno znan kot Maignov sindrom.

Patomehanizem

TLJ je zaradi manjše stabilnosti v primerjavi s prsno hrbtenico lahko bolj dovzetna za biomehanske motnje, saj zadnji dve rebri nista pritrjeni na prsnico. Poleg tega je to področje, kjer se poravnava fasetnih sklepov spreminja iz frontalne ravnine pri torakalnih fasetah v sagitalno ravnino pri ledvenih fasetah. Zaradi tega prehodnega položaja je TLJ morda bolj dovzeten za preobremenitev.

Patomehanizem je podoben kot pri sindromu ledvenega faceta. Draženje fasetnih sklepov in/ali sklepne kapsule in/ali pretiran tonus paraspinalnih mišic lahko povzroči draženje živčnih struktur in povzroči klinične simptome.

Te živčne strukture so hrbtni in tudi ventralni razveji spodnjih prsnih in zgornjih ledvenih živčnih korenin od T11 do L2.

Klinična slika in pregled

Poleg občutljivosti ob palpaciji in pritisku na TLJ lahko draženje dorzalnih ramijev v predelu TLJ povzroči bolečino v enostranskem iliakalnem grebenu in zgornjem glutealnem predelu. Draženje ventralnih vej TLJ lahko povzroči enostransko psevdovisceralno bolečino v hipogastričnem predelu, lažno sedalno nevralgijo, občutljivost pubične simfize in preobčutljivost črevesja.

Bolečino sproži izteg in/ali rotacija in ne prečka sredinske linije telesa, saj so nociceptivne strukture inervirane le enostransko.

Preizkus

Zavedajte se, da je Maignov sindrom precej redek klinični vzorec. Zato je priporočljivo najprej izključiti spodnji del ledvene hrbtenice, SI sklep in kolk kot odgovorna področja nocicepcije. Za izključitev teh področij se priporočajo naslednji ortopedski testi ali testne baterije:

• Hiter test za pregled vseh treh regij: Menellov test
• Sacroiliac Joint: Grozd Laslett
• Kolčni sklep: Test FADDIR
• Ledvena hrbtenica: PIVMS v ležečem položaju

Poleg občutljivosti pri palpaciji TLJ je treba palpirati tudi iliakalni greben. Premaknite se 7 centimetrov lateralno od srednje črte in drgnite greben z gibi navzgor in navzdol na točki zadnjega iliakalnega grebena. To naj bi povzročilo ostro bolečino, saj so razdražene kožne veje T11-L1 stisnjene.

Maigne predlaga primerjavo razlike v občutljivosti na iliakalnem grebenu, ingvinalnem kanalu ali velikem trohanterju z valjanjem in napenjanjem kože na obeh straneh. Pri Kiblerjevem testu z gubami preiskovalec dvigne kožno gubo med palec in kazalec ter jo povalja po trupu pravokotno na potek dermatomov. Bolnik naj bi čutil večjo občutljivost in hiperestezijo na prizadeti strani v primerjavi z zdravo stranjo.

Na koncu je treba omeniti, da se sindrom TLJ diagnosticira klinično, saj je večina radioloških preiskav normalnih in so lažno pozitivni rezultati pogosti. Za potrditev hipoteze je opisana le diagnostična živčna blokada, pri kateri se v prizadeti fasetni sklep vbrizga lokalna anestezija, ki naj bi bila uporabna.

Zdravljenje

Maigne je prvotno predlagal manipulativno terapijo za območje TLJ. Poleg tega so Alptekin et al. (2017) so pokazali, da so steroidne injekcije in vadba lahko zmanjšali bolečino. Na tej točki ni mogoče podati trdnih priporočil, saj je trdnih dokazov precej malo.

Naslednje vaje za mobilizacijo prsnega koša so lahko način zdravljenja:

Reference

Alptekin, K., Örnek, N. I., Aydın, T., Alkan, M., Toprak, M., Balcı, L. A., & Alptekin, J. Ö. (2017). Učinkovitost vadbe in lokalnih steroidnih injekcij pri zdravljenju sindroma torakolumbalnega prehoda (Maignov sindrom). Odprta revija za ortopedijo, 11, 467.

Rydlewicz, J. A., in Mikami, D. J. (2016). Torakolumbalni sindrom. V priročniku SAGES o bolečinah v dimljah (str. 495-500). Springer, Cham.

Kozera, K., Ciszek, B. in Szaro, P. (2017). Zadnje veje ledvenih hrbteničnih živcev - III. del: hrbtenični dorzalni ramus - bolečine v hrbtu - patomehanizem, simptomatologija in diagnostični postopki. Ortopedia, traumatologia, rehabilitacja, 19(4), 315-321.