Na splošno se lahko pojavi na katerem koli delu glave.
Pogosti: čelni, retroorbitalni, okcipitalni, temporalni

Profil pacienta

• Ženske > moški
• Vse starosti
• 15-20 % vseh ponavljajočih se glavobolov je cervikogenih

Patofiziologija

Sprožilec

• Stres
• Trajni položaji (spanje, sedenje)
• gibi v bolečo smer: npr. rotacija in ekstenzija

Vzrok

• Krčna disfunkcija
• Konvergenca živcev N. Trigeminus in hrbteničnih živcev zgornjih segmentov vratne hrbtenice. Draženje struktur, ki jih inervirajo prvi trije vratni hrbtenični živci (mišice, diski, vretenčne arterije, notranja vratna arterija, fasete).
• Natančna opredelitev prizadete strukture, ki povzroča glavobol, ni mogoča zaradi bližine živcev trigemina.
• Pri etiologiji imajo lahko pomembno vlogo dejavniki, ki prispevajo k nastanku bolezni: Motnje spanja, stres, psihološki dejavniki, prehrana, alergije itd.

Mehanizmi bolečine

• Mehanski nociceptivni: Odvisno od gibanja, smer, značilnost vklop/izklop
• Ishemični nociceptivni: Bolečina, ki se pojavi med dolgotrajnim statičnim položajem
• Maladaptivna centralna senzibilizacija: Dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje bolečine
• Izhodna moč motorja: Sprememba mišičnega tonusa in gibanja

Tečaj

Pred glavobolom se pojavi bolečina v vratu. Trajanje bolečine je od nekaj ur do nekaj dni. Izboljšanje simptomov v 3 mesecih po koncu zdravljenja. Zmerna do dobra učinkovitost

Zgodovina

Zgodovina je različna (običajno dolga), v anamnezi je travma glave in hrbtenice (poškodba zaradi poškodbe, padec)4, pred glavobolom je bolečina v vratu, bolnik opisuje posturalno obremenitev med opravljanjem osnovnih opravil, vendar pogosto ne opiše posebnega sprožilca (< 50 %), druge sočasne vrste glavobola, bolečina se postopoma stopnjuje + drugi (migreni podobni) simptomi.

• Enostranska/bilateralna z dominantno stranjo: bolečina ne zamenja strani
• Grizenje, pulziranje, utripanje
• Ozek trak okoli glave
• Omejen ROM v C hrbtenici: zlasti visoka rotacija v vratnem delu
• Sevajoča bolečina: posredovana bolečina
• Ni ostro fotografiranje
• Zmerna do huda
• Začne se v vratu
• Lahko se pojavijo simptomi, podobni migreni: slabost, fotofobija, omotica itd.

Fizični pregled

Inšpekcijski pregled
Kranio-cerkvični kot (linija od hrbtenice C7 do tragus ušesa) je <51° (normalno): Ø 44,5 % v simptomatski populaciji (± 2,3 SD)

Aktivni pregled
Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje gibanja

Funkcionalna ocena
Bolnik lahko pokaže provocirajoče gibe

Posebno testiranje

Nevrološki
brez nenormalnih izvidov

Pasivni pregled
PPIVM in PPAVM C0-C2: lokalna togost pri rotaciji/raztezanju centralno in lateralno; možen zaščitni mišični krč do CTJ

Nadaljnje testiranje
CCFT, koordinacija oči in glave

Diferencialna diagnoza

1. Napetostni glavobol
2. Migrena
3. Meningitis
4. Kranialni arteritis
5. Subarahnoidna krvavitev
6. Tumor
7. Zlom

Strategija

Začnite z izobraževanjem bolnikov. Ročni posegi na C hrbtenici, urjenje motoričnega nadzora, raztezanje in krepitev vratnih mišic ter odpravljanje dejavnikov, ki so k temu prispevali.Cilj: Zmanjšanje bolečine, izboljšanje delovanja, prilagoditev opravil ADL in odprava možnih dejavnikov, ki so k temu prispevali.

Intervencije

Bolnik mora razumeti sprožilec in vir bolečine, da bi razumel svoj položaj in strategijo zdravljenja.

Zmanjšanje dejavnikov, ki prispevajo k temu: Spremembe življenjskega sloga

Stres: Sprostitvene vaje, vzdržljivostni trening 3-4x/teden kot del hobija

Spanje: Spremljajte spalne cikle in se prilagodite: dovolj ur, redni vzorec

Ergonomija dela: Prilagajanje delovnega mesta in vsakodnevnih nalog

Prehrana: Posvetujte se z dietetikom in prilagodite prehranjevalne navade.

Mobilizacija/manipulacija C/T hrbtenice

Vaje za globoke upogibalke vratu, splošna krepitev zgornje četrtine, raztezanje

Dnevnik glavobola: Pridobite individualni vpogled v povezavo med glavobolom in določenimi dejavnostmi

1. Antonaci, F., Bono, G. in Chimento, P. (2006). Diagnosticiranje cervikogenega glavobola. J Headache Pain, 7(3), 145-148. doi:10.1007/s10194-006- 0277-3
2. Bogduk, N. (2001). Cervikogeni glavobol: anatomska podlaga in patofiziološki mehanizmi. Curr Pain Headache Rep, 5(4), 382-386.
3. Fredriksen, T. A., Antonaci, F. in Sjaastad, O. (2015). Cervikogeni glavobol: preveč pomemben, da bi ostal nediagnosticiran. J Headache Pain, 16(1), 6. doi:10.1186/1129-2377-16- 6
4. Frese, A., Schilgen, M., Husstedt, I. W., & Evers, S. (2003). [Patofiziologija in klinična manifestacija cervikogenega glavobola]. Schmerz, 17(2), 125-130. doi:10.1007/s00482-002- 0194-6
5. Piekarz, H. v. (2011). Zervikogener Kopfschmerz. In P. Westerhuis, R. Wiesner (Eds.), Klinische Muster in der Manuellen Medizin (Vol. 2, str. 269-279). Stuttgard: Thieme Verlag.
6. Sargent, J. D., Baumel, B., Peters, K., Diamond, S., Saper, J. R., Eisner, L. S.; Solbach, P. (1988). Prekinitev migrenskega napada: naproksen natrij proti ergotaminu in kofeinu. Headache, 28(4), 263-266.Stovner, L. J., Zwart, J. A., Hagen, K., Terwindt, G. M., & Pascual, J. (2006). Epidemiologija glavobola v Evropi. Eur J Neurol, 13(4), 333-345. doi:10.1111/j.1468-1331.2006.01184.x